Balkanski bojevnik : zmaga ali poraz pravne države?Cvijanović, Viktor (Avtor) Flander, Benjamin (Mentor) pravna državačlovekove pravicekazenski postopeksojenjepošteno sojenjepravica do zasebnostiprimerianalizediplomske nalogeBalkanski bojevnik je eden največjih in najzahtevnejših sodnih primerov na slovenskem, ki poleg učinkovitosti sodišč ter sodnih postopkov vzbuja še mnoga vprašanja. V zadevi je bilo obtoženih 17 pripadnikov mednarodne kriminalne združbe, ki se je ukvarjala s proizvodnjo in prometom prepovedanih drog - kokaina. Sodba je bila obsodilna za štiri člane združbe – kurirje, domnevno vodstvo in ostali člani pa so bili zaradi izločitve (ekskluzije) tako tujih (ključnih) kot slovenskih dokazov oproščeni obtožbe, ker so jim bile v predkazenskem postopku kršene temeljne človekove pravice. Na dokaze, ki so pridobljeni z nedopustnimi posegi v človekove pravice, se po Zakonu o kazenskem postopku sodba ne sme opreti. Na eni strani imamo torej nedvomno storjena kazniva dejanja, na drugi pa nezakonito pridobljene dokaze. S tem se je sprožilo vprašanje, ali je Slovenija pravna država oziroma ali je pravna država za vse enaka. Diplomsko delo se natančneje dotika vprašanja, ali sodba sodišča prve stopnje v zadevi Balkanski bojevnik pomeni zmago ali poraz pravne države opredeljuje skozi človekove pravice kot enega izmed mnogih (čedalje bolj pomembnih) področij delovanja pravne države. Razčlenili smo pravico do (komunikacijske) zasebnosti in pravico do poštenega sojenja, ki sta se kot ključni izpostavili v kazenskem postopku. Ugotovili smo, da pravica do poštenega sojenja s svojim širokim spektrom ustavnih procesnih jamstev predstavlja eno ključnih prvin pravne države, ki jo v največjem obsegu zagotavlja sodna veja oblasti. Še več, sodišča imajo preko svojih sodb velik vpliv na percepcijo javnosti o pravni državi, kar se je izkazalo tudi v zadevi Balkanski bojevnik, ko se je po odmevni razsodbi hitro izoblikovalo vprašanje enakopravnosti in učinkovitosti pravne države. Z analizo sodbe v luči človekovih pravic smo naposled ugotovili, da je sodba zadostila standardom pravne države, da pa Slovenija s takšno oprostilno sodbo ne more biti porok varnosti, s čemer naj bi se med drugim identificrala pravna država. Postopek bi se lahko zaključil tudi z obsodilno sodbo, kar bi pomenilo večjo pravičnost v naši državi, toda bo za to potrebno razmisliti ne samo v smeri mednarodnega sodelovanja pri pregonu tovrstne kriminalitete, temveč tudi v smeri vzpostavitve skupnih standardov za izvrševanje preiskovalnih dejanj, da lahko zaupamo tujim dokazom. Pravna država se mora ob spoštovanju ustavnih človekovih pravic s poklicno učinkovitostjo policije truditi, da bi uspela udejaniti določbe materialnega prava. Kršenje človekovih pravic ne more biti sredstvo za udejanjanje materialnega kazenskega prava. V nasprotnem bomo še naprej imeli (nevarne) storilce kot so Balkanski bojevniki in dokaze, da so storili kaznivo dejanje, vendar ti dokazi ne bodo imeli nobene vrednosti, saj so pridobljeni nezakonito in jih bo sodišče oprostilo obtožbe. V. Cvijanović]20132013-08-30 13:02:25Diplomsko delo/naloga41557UDK: 343.1(043.2)COBISS_ID: 2691306NUK URN: URN:SI:UM:DK:WXEV5YTZsl