<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Osebnostne značilnosti šolskih množičnih morilcev : magistrsko delo</dc:title><dc:creator>Javoršek,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Umek,	Peter	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>umori</dc:subject><dc:subject>množični umori</dc:subject><dc:subject>morilci</dc:subject><dc:subject>osebnostne značilnosti</dc:subject><dc:subject>duševne bolezni</dc:subject><dc:subject>primeri</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:description>V uvodu magistrskega dela je tematika šolskih množičnih umorov predstavljena s širšega vidika, ki opozarja na porast omenjenih dogodkov v zadnjem desetletju, hkrati pa opozarja tudi na morebitne razloge, ki tem kriminalnim dogodkom “olajšujejo” njihov razcvet. To je tudi razlog, zaradi katerega so se strokovnjaki začeli problema lotevati na sistematičen način in ga naslovili pri samem izvoru. 

V sledečem poglavju metodološkega pristopa je glavni cilj magistrskega dela torej bil ugotavljanje vzrokov, ki bi pojasnili prisotnost šolskih množičnih umorov v svetu, do česar smo skušali priti s pomočjo preučevanja domače in tuje literature, statističnih podatkov in primerjave Amerike ter Evrope, ki prav tako beleži kar nekaj travmatičnih dogajanj s tega področja. Za lažje razumevanje tematike smo opredelili nekaj ključnih temeljnih pojmov, kot so množični umor, tipologija storilcev in faze, v katerih se načeloma odvijajo šolski množični umori. 
Z grobim kronološkim pregledom smo želeli bralcu podati predstavo o frekventnosti in geografskem pojavljanju teh dogodkov po svetu, z njimi smo povezali tudi statistična dejstva, ki so skupna storilcem in njihovim dejanjem. 

V sledečem poglavju o konkretnih primerih šolskih množičnih morilcev smo predstavili dejstva o posamičnih dogodkih iz Amerike in Evrope, na katera se opremo v naključnejšem  osmem poglavju magistrskega dela, ki analizira osebnostne dejavnike šolskih množičnih morilcev oziroma dejavnike, ki vplivajo na realizacijo njihovih dejanj. Prav tako pa nismo izvzeli primerjavi dveh celin med seboj in poglavja o prevenciji, kjer smo skušali podati nasvete za odpravo problemov in najučinkovitejše ter primerne pristope k obravnavanju storilcev oziroma rizičnih posameznikov.      </dc:description><dc:publisher>E. Javoršek]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-09-03 10:43:56</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>41685</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.9:343.611(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2661610</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:SMLQ0IRM</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
