<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Smrtna kazen : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo</dc:title><dc:creator>Kapš,	Tea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zgaga Markelj,	Sabina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kaznovanje</dc:subject><dc:subject>kazni</dc:subject><dc:subject>smrtna kazen</dc:subject><dc:subject>pravna ureditev</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu je opredeljen pojem smrtne kazni v Sloveniji ter po svetu. Opisali bomo tudi nastanek smrtne kazni ter njeno pravno ureditev po svetu in v Sloveniji. V Sloveniji smrtna kazen ni legalna že od leta 1989. V nadaljevanju si bomo ogledali tudi metode smrtne kazni, kot so smrtonosna injekcija, obešanje, električni stol in še druge. Pogledali si bomo tudi argumente za in proti legalizaciji smrtne kazni v naši državi. Opredelili bomo tudi dve hipotezi. V današnjem času je tema o smrtni kazni bolj odprta razpravam in raziskavam. Ljudje najdejo veliko argumentov proti in vse manj argumentov za. Smrtna kazen dobiva negativno podobo in v današnjem času daje občutek nehumanosti. Ker se družba vedno bolj razvija, s tem pa tudi zakonodaja, so mlajše generacije rojene v svetu, kjer večinoma smrtne kazni več ni. Danes je večina držav smrtno kazen odpravila zaradi nepopravljivosti in morebitnih sodnih napak. Evropa je celina z najmanjšim številom držav, ki imajo še danes legalizirano smrtno kazen. Temu je leta 1949 pripomogel Svet Evrope, ki je od svojih članov zahteval odstranitev smrtne kazni. Ta je bila odpravljena s Protokolom številka šest h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki zadeva odpravo smrtne kazni. Človeško življenje je nedotakljivo in zato največja vrednota. Zato ne obstajajo večje vrednote, ki bi utemeljile namerno uničevanje ljudi, vključno s smrtno kaznijo. Smrtna kazen temelji na napačni predstavi, da ima kdorkoli pravico do življenja posameznika. Nihče nima pravice odločati o cilju življenja. Človeško življenje ne more biti upravičen predmet manipulacije. Zato lahko rečemo, da je smrtna kazen nehumana in nemoralna.      </dc:description><dc:publisher>T. Kapš]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-09-09 11:11:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>41965</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.25(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2682602</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:IPPFXIMR</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
