<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prvi pristop do žrtev kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študija</dc:title><dc:creator>Dietz,	Erik	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Areh,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kazniva dejanja</dc:subject><dc:subject>žrtve</dc:subject><dc:subject>pomoč žrtvam</dc:subject><dc:subject>viktimologija</dc:subject><dc:subject>nevladne organizacije</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava prvi pristop uradnih oseb (kriminalistov, policistov, preiskovalcev) do žrtev kaznivih dejanj. Ugotovljeno je, da je pravilni prvi pristop ključen za nadaljnjo uspešno preiskavo kaznivega dejanja in za učinkovito okrevanje žrtev ter njihovo soočanje s travmami, ki jih dejanje povzroči. Nepravilni pristop žrtvam oteži ali celo onemogoči okrevanje. 
V diplomskem delu je predstavljena problematika pripisovanja krivde žrtvam, ki je med organi kazenskega pregona resen problem. V nadaljevanju so opredeljene osnovne potrebe, ki jih imajo osebe po tem, ko postanejo žrtve kaznivega dejanja. Zaradi drugačnih potreb določenih vrst žrtev so posebej obravnavane ranljive skupine žrtev kaznivih dejanj. V to skupino spadajo otroci in starejši, ki postanejo žrtve, žrtve z Alzheimerjevo boleznijo, žrtve z avtizmom, žrtve z duševno boleznijo, mentalno ovirane žrtve, slepe in slabovidne žrtve, gluhe in naglušne žrtve, žrtve z gibalno oviro in priseljenci, ki postanejo žrtve kaznivih dejanj. Posebno pozornost pa potrebujejo tudi žrtve določenih tipov kaznivih dejanj, saj so v nekaterih primerih posledice nepravilnega pristopa lahko za žrtve uničujoče. Med te tipe spadajo spolni zločini, družinsko nasilje, prometne nesreče, povzročene zaradi alkohola, trgovina z ljudmi, množično nasilje in umor, kjer so žrtve svojci umorjenega. 
Zadnji del naloge je namenjen pregledu pomoči žrtvam kaznivih dejanj. Posebej so predstavljene državne institucije in nevladne organizacije. Slednjim teorija pripisuje velik pomen, saj žrtvam državne institucije ne nudijo celostne in učinkovite pomoči.      </dc:description><dc:publisher>E. Dietz]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-09-24 13:05:22</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>42508</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.988(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2702826</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:MKEJHCP1</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
