Vpliv intenzivnosti in načina reje ter velikosti črede na lastnosti mlečnosti pri lisasti pasmiSkok, Matic (Avtor) Janžekovič, Marjan (Mentor) Perpar, Tomaž (Komentor) govedorejalisasta pasmasistem rejelastnosti mlečnostiV diplomski nalogi proučujemo vpliv načina reje v poletnem času (hlevska reja, paša), intenzivnosti reje, velikosti črede ter spreminjanja velikosti črede na lastnosti mlečnosti v obdobju od 2004 do 2012. V raziskavo vključujemo 258 kmetij z območja kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj, kjer prevladujejo krave lisaste pasme. Rezultati niso pokazali bistvenih razlik med hlevsko in pašno rejo, razen v primeru velikih čred (> 15 krav), kjer je bila pri hlevski reji mlečnost za 180 kg višja kot na paši. Pri proučevanju vpliva velikosti črede opazimo trend povečevanja mlečnosti s povečevanjem velikosti črede. Med majhnimi (< 10 krav) in srednje velikimi rejami (10–14 krav) ni bilo statistično značilnih razlik v količini prirejenega mleka, velike reje (> 15 krav) pa so v primerjavi z obojimi imele 500 kg več prirejenega mleka v standardni laktaciji. Vsebnost maščob je največja v majhnih in najmanjša v velikih rejah, vsebnost beljakovin pa ravno obratno največja v velikih rejah. Vpliv intenzivnosti reje se odraža zlasti v deležu beljakovin, ki je bil višji na kmetijah z večjo mlečnostjo. Glede na spreminjanje velikosti črede, kot ugotavljamo, je najvišje mlečnosti opaziti v čredah, ki so stalež povečale, najnižje pa v čredah, ki so ohranile nespremenjen stalež. Pri čredah, ki so v proučevanem obdobju število krav zmanjševale, opazimo tudi nižji delež maščob in večje število molznih dni. 20132013-10-09 17:45:46Diplomsko delo42729NUK URN: URN:SI:UM:DK:OF7CQSS2sl