OZAVEŠČENOST PREBIVALCEV SLOVENIJE O KONCEPTIH TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN DRUŽBENE ODGOVORNOSTIŠtusej, Gregor (Avtor) Uršič, Duško (Mentor) trajnostni razvojdružbena odgovornosttrajnostno poročanjeetikaMagistrsko delo se v prvem delu osredotoča na obravnavo konceptov trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti. Splošno sprejeta definicija trajnostnega razvoja, ki je bila podana v Brundtlandinem poročilu, pravi, da trajnostni razvoj pomeni zadovoljevanje potreb sedanjih generacij ne da bi s tem zmanjšali zmožnost zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij. Obstaja tudi več drugih opredelitev. Trajnostni razvoj torej pomeni, da se moramo vesti tako, da ne bodo posledic naših dejanj nosile prihodnje generacije in to na vseh področjih, tako ekonomskem kot tudi ekološkem in družbenem. Zelo pomembno je tudi, kako podjetja svoja delovanja – tako dobra kot tudi slaba – predstavijo zainteresirani javnosti. Objavljanje takšnih poročil imenujemo trajnostno poročanje in predstavlja izjemno pomembno sredstvo za komuniciranje z vsemi udeleženci podjetij. Prav tako pa je pomembno, kako se v Sloveniji spodbuja implementacija trajnostnega razvoja v gospodarstvo oziroma med ljudi. To počnejo vladne institucije, kot je na primer Svet za trajnostni razvoj ter Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, ki za študente razpisuje Nagrade za trajnostni razvoj na eni strani in NVO- nevladne organizacije, kot so Umanotera in Inštitut za trajnostni razvoj na drugi strani. V konceptu družbene odgovornosti gre predvsem za to, da se zavemo, da podjetje ni popolnoma neodvisno od svojega okolja. Na podjetje vplivajo zunanji in notranji dejavniki, kakor tudi podjetje vpliva na njih, prav tako naravno okolje, saj družbena odgovornost poudarja, da je poleg doseganja dobička v svoje poslovanje in sodelovanje z dejavniki potrebno vključiti tudi ekološke in socialne vidike. Poleg tega, da podjetje deluje v skladu z zakoni, jih mora preseči in se družbeno odgovorno vesti tudi tam, kjer ni vse zakonsko urejeno. Družbeno odgovornost dosegamo tako, da v podjetju sprejmemo določene standarde, kot so ISO standardi (14001 in 26000), shema EMAS in druga orodja, ki urejajo področje družbene odgovornosti, na primer mednarodne smernice GRI. Ko pa pride do konflikta vrednot med določenimi dejavniki, lahko družbeni odgovornosti na pomoč priskoči etika. Prav ti dve, družbena odgovornost v povezavi z etiko, lahko služita kot orodje za doseganje trajnostnega razvoja. V drugem delu magistrskega dela pa smo raziskovali, kako so prebivalci Slovenije ozaveščeni o konceptih trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti. Prišli smo do zanimivih ugotovitev. [G. Štusej]20132013-10-15 12:17:17Magistrsko delo/naloga42768UDK: 005.3COBISS_ID: 11621148NUK URN: URN:SI:UM:DK:YY4ARBRGsl