VLOGA MANAGEMENTA PRI REŠEVANJU KRIZE V PODJETJUPipenbaher, Nejc (Avtor) Uršič, Duško (Mentor) Managementprenova podjetjakrizakrizni managementvloga managementa pri preprečevanju krize.Magistrsko delo obravnava vlogo managementa in prenovo skupine Vates v krizi. Poglavitne naloge kriznega managementa so načrtovanje in nadzorovanje okolja podjetja - prepoznavanje prednosti in nevarnosti v okolju ter napovedovanje in oblikovanje prihodnjih silnic, ki bi lahko vplivale na podjetje, analiziranje okolja ter oblikovanje akcij podjetja in odzivov, ki bodo v pomoč pri doseganju ugodnega položaja podjetja na trgu v primeru kriz. Glavna načela pri upravljanju krize so razvijanje pozitivnega stališča do krize oz. do nastalih razmer, poslovanje podjetja v sozvočju s pričakovanji različnih javnosti, ustvarjanje dobrega imena podjetja z uspešnim komuniciranjem zanesljivih dejstev ter iskanje priložnosti med krizo. Magistrsko delo je vsebinsko sestavljeno iz šestih poglavij . V prvem poglavju je zapisan uvod. Kriza, njena opredelitev, faze, simptomi, vzroki, preprečevanje kriz je opisano v drugem poglavju. Nadalje sem v tretjem poglavju proučil osnove managementa in v četrtem poglavju predstavil vlogo managementa pri preprečevanju krize v podjetju. V petem poglavju sem v podanem primeru v magistrski nalogi obravnaval skupino Vates, ki je delovala na področju turizma, oz. hotelirstva in gostinstva. Pri obravnavi primera sem se osredotočil na zadnja 4 leta poslovanja, torej od nastanka krize pa do sanacije podjetja, katere končni rezultat je: - ohranitev dejavnosti na vseh lokacijah - rešitev praktično vseh delovnih mest - sanacija finančnega položaja v odnosu do bank in dobaviteljev - sprememba lastništva, kot posledica potrebnih ukrepov za uspešno izvedbo sanacije - velika izguba kapitala lastnika Ključna napaka skupine je bila prevelik obseg investiranja v nepravem trenutku, kar je vodilo v nezmožnost realizacije tržnih pričakovanj ob nastanku krize v letu 2008/2009. Kljub relativno usposobljenemu managementu tudi z bogatimi izkušnjami s področja sanacije podjetij, so bile storjene predvsem naslednje napake: - kljub pravočasnemu zaznavanju dejavnikov krize prepočasno reagiranje v odnosu do ključnega partnerja – banke - oceni in pričakovanju, da bo kriza trajala 2 - 3 leta, nakar se bo začela ponovna gospodarska rast, sicer z upočasnjenim tempom - zaključevanje investicij v teku, katerih ni bilo možno uspešno plasirati na trg v dolgotrajni krizi - na osnovi napačne odločitve in prepozno prilagajanje cenovni politiki trga in novim oblikam trženja, predvsem zniževanje cen Menim, da je bila ena od ključnih napak tudi direktno pogajanje lastniških struktur z banko, kjer se je izkazalo, da so pogajanja potekala na neenakovredni ravni, saj pogajalci na strani banke niso bili nosilci odločanja. Nedopustno je bilo zavlačevanje bank in s tem izčrpavanje skupine do točke: - ker ni bilo več pogojev za alternativne rešitve »pritisnjeni v kot« - pomanjkanje časa za iskanje strateških partnerjev ali kupcev - izguba ogleda tržne pozicije. S tem so bili izgubljeni potenciali za obrambo v pogajanjih z banko. Kot edina rešitev je ostalo dezinvestiranje in razveze pogodb za nepremičnine ter s tem nastanek situacije, ki ni več zagotavljala fizičnih pogojev zaposlovanja Na podlagi preučenega sem v šestem poglavju zapisal zaključek oz. sklep. [N. Pipenbaher]20132013-10-15 23:10:38Magistrsko delo/naloga42777UDK: 005.3COBISS_ID: 11621404NUK URN: URN:SI:UM:DK:10008DWPsl