<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>IZOLACIJA BAKTERIJ IZ RODU Clostridium  IZ VZORCEV PRSTI</dc:title><dc:creator>Rikanovič,	Tanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rupnik,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>klostridiji</dc:subject><dc:subject>prst</dc:subject><dc:subject>Clostridium difficile</dc:subject><dc:subject>identifikacija</dc:subject><dc:subject>toksinotipizacija</dc:subject><dc:subject>PCR ribotipizacija</dc:subject><dc:subject>raznolikost vrst</dc:subject><dc:description>Klostridiji so paličaste, obligatno anaerobne, po Gramu pozitivne bakterije, ki tvorijo izjemno odporne spore. Zaradi slednjega so klostridiji ubikvitarni, saj jih lahko najdemo v okoljih kot so prst, okoljske vode, prisotni pa so tudi v človeškem in živalskem prebavilu. 
Ena izmed pomembnih vrst tega rodu je bakterija Clostridium difficile, ki je trenutno v svetu eden izmed pomembnejših povzročiteljev bolnišničnih okužb. V zadnjem času pa narašča tudi število izvenbolnišničnih okužb. Bolezen povzročajo le toksigeni sevi, ki izdelujejo toksin A in/ali toksin B, ki sta glavna dejavnika virulence C. difficile.  
V diplomskem delu smo iz 6 različnih vrst/tipov prsti osamili več klostridijskih vrst, tudi C. difficile. Izolate smo identificirali s komercialnim sistemom MALDI Biotyper (Bruker  Daltonics), ki je komercialna fenotipska metoda za identifikacijo in temelji na analizi proteinov s pomočjo laserske svetlobe. Izolate C. difficile smo še karakterizirali, in sicer z dvema dobro razširjenima genotipizacijskima metodama: toksinotipizacijo in PCR ribotipizacijo. 
Skupno smo osamili 34 klostridijskih izolatov, ki so pripadali 7 različnim vrstam. Med njimi so prevladovale vrste Clostridium glycolicum (n=11), Clostridium bifermentans (n=5) in Clostridium mayombei (n=4). C. difficile (n=10) smo zaznali le v vzorcu sedimenta reke Drave, s selektivno gojitveno metodo. Skupno deset izolatov iz tega vzorca je bilo netoksigenih in PCR ribotipa 010. Največje število in raznolikost klostridijev smo določili v vzorcu komposta.  
 
Z raziskavo v diplomskem delu smo potrdili, da lahko v različnih okoljih pričakujemo različne predstavnike rodu Clostridium, raznolikost vrst pa je odvisna od tipa okolja nabranih vzorcev. Bakterije C. difficile sicer nismo našli v različnih vzorcih prsti, pač pa v rečnem sedimentu, kjer do sedaj v Sloveniji še ni bil opisan.            </dc:description><dc:publisher>[T. Rikanović]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-10-20 16:56:22</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>42814</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 579.852.13(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 20168968</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:UVIYBD0R</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
