VODENJE EVIDENCE O ASTMI V REFERENČNI AMBULANTILackovič, Barbara (Avtor) Balantič, Zvonko (Mentor) Kadivec, Saša (Komentor) - astma kronična bolezenreferenčna ambulantapoučevanjekazalniki kakovostiAstma, kot najpogostejša kronična pljučna bolezen, zahteva kakovostno zdravstveno obravnavo bolnikov že na primarnem nivoju. Kronični bolnik je največkrat v stiku z izbranim osebnim zdravnikom, saj prihaja po redno terapijo, v primeru poslabšanja kronične bolezni in v primeru nove akutne bolezni. Na redne letne kontrole pri specialistu bolniki pogosto pozabijo ali pa le-te odlagajo, saj jih odvračajo dolge čakalne dobe, ki kljub naročanju nastajajo v čakalnicah specialističnih ambulant. Pomemben korak na poti k napredku in razvoj primarnega zdravstvenega varstva na slovenskih tleh je Ministrstvo za zdravje začrtalo v aprilu 2011 z uvedbo referenčnih ambulant. V ambulante družinske medicine se uvede nov član, diplomirana medicinska sestra, ki, kot strokovnjakinja na svojem področju, z znanjem in izkušnjami prevzema točno določene naloge in odgovornosti, ki so zapisane v protokolih obravnave posamezne kronične bolezni. Poleg razbremenitve izbranega osebnega zdravnika naj bi prispevala velik delež k boljši kakovosti življenja bolnikov s kronično boleznijo in razbremenitvi specialističnih ambulant. Diplomirana medicinska sestra skrbno vodi registre bolnikov s kronično boleznijo, skrbi za njihovo zdravstveno obravnavo po strokovnih protokolih in najnovejših kliničnih smernicah ter hkrati skrbi za nenehno poučevanje bolnikov. Dobro poučen bolnik s kronično boleznijo in redno obravnavo pri diplomirani medicinski sestri v referenčni ambulanti se lahko izogne poslabšanjem in pogostim obiskom v ambulanti izbranega osebnega zdravnika. V magistrskem delu je analiziran potek zdravstvene obravnave kroničnih bolnikov z astmo v referenčni ambulanti in opravljena je primerjava z obravnavo kroničnih bolnikov z astmo v primerjalni ambulanti, ki v procesu obravnave še ne sledi smernicam referenčne ambulante. Raziskavo smo opravili v Zdravstveni postaji Senovo, sodelovalo je 76 kroničnih bolnikov z astmo. Raziskava temelji na dveh predpostavljenih hipotezah. S prvo hipotezo smo raziskali statistično pomembno boljše kazalnike zdravstvene obravnave pri bolnikih, vodenih v referenčni ambulanti, v drugi hipotezi pa smo raziskali, ali imajo bolniki, vodeni v referenčni ambulanti, statistično pomembno več znanja o svoji bolezni, o pomenu rednega jemanja zdravil in pravilni tehniki jemanja zdravil v primerjavi z bolniki, ki se vodijo v primerjalni ambulanti. Kljub temu, da hipotez, ki smo si jih v raziskavi zastavili, nismo v celoti potrdili, smo prišli do zaključka, da je uvedba referenčnih ambulant prava pot k razvoju primarnega zdravstvenega nivoja, saj so rezultati vseeno pokazali, da je že po prvem letu delovanja diplomirane medicinske sestre v timu splošne ambulante opazna razlika. 20132013-11-19 13:14:54Magistrsko delo43041COBISS_ID: 7255827NUK URN: URN:SI:UM:DK:22GPZJLCsl