<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>RAZISKAVA SELEKTIVNIH PROSTORSKIH STRUKTUR IN RAZVOJ ANALITIČNEGA MODELA LAHKIH NOSILCEV</dc:title><dc:creator>Sever,	Peter	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Drstvenšek,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gotlih,	Karl	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>selektivno lasersko sintranje</dc:subject><dc:subject>selektivne prostorske strukture</dc:subject><dc:subject>selektivni vnos energije</dc:subject><dc:subject>lahki nosilci</dc:subject><dc:subject>tehnološka anizotropija</dc:subject><dc:description>Predložena doktorska disertacija obravnava aktualno področje slojevitih tehnologij, s poudarkom na tehnologiji selektivnega laserskega sintranja. Selektivne prostorske strukture predstavljajo inovativni koncept generiranja lahkih izdelkov, ki z odprto-celično ali zaprto- celično strukturo izkoriščajo potencial ponujene geometrijske svobode
V okviru izvajanja eksperimenta je bilo določeno izvedljivo območje premerov nosilcev prostorskih struktur, ki so omejene med 3-kratnik in 8-kratnik nazivnega premera laserskega žarka. Uvodne meritve na epruvetah z masivno strukturo in na epruvetah z izdelano prostorsko strukturo so izkazale izrazito tehnološko anizotropijo, kjer je razvidna razlika med natezno trdnostjo epruvet izdelanih v Z smeri in trdnostmi epruvet izdelanih v X in Y smeri. Analiza prelomnih mest epruvet je razkrila, da je vzrok za identificirano tehnološko anizotropijo predvsem v nepopolnih spojih med posameznimi izdelavnimi plastmi v smeri izdelave oziroma rasti izdelka, ki so, kot ugotovljeno na podlagi izvedenih simulacij z metodo končnih elementov, predvsem posledica premajhnih vnosov energije.
Segmentacija epruvete na osrednji in vprijemni del je omogočila tehnološko vzdržen selektivni vnos energije, kjer so bile poprej uporabljene epruvete vnovič izdelane s povišanim vnosom energije v osrednjem delu z izdelano prostorsko strukturo. Ponovitev meritev nateznih trdnosti je potrdila, da lahko zaradi intenzivnejšega hlajenja selektivnih prostorskih struktur, ki so v procesu izdelave obdane z izdelavnim materialom v praškasti obliki, že zgolj s spremembo vnosa energije bistveno prispevamo k izboljšavi vezi med posameznimi sloji, s čimer minimiziramo tehnološko anizotropijo. Alternativno, je na nivoju izdelka s podrejeno oblikovano osnovno celico v eksperimentu prikazana rešitev, ki v funkciji osnovnega gradnika prostorske strukture z inverzno anizotropnimi lastnostmi izniči vpliv tehnoloških parametrov in tehnološko anizotropijo. 
Minimizirana in v nekaterih primerih celo izničena tehnološka anizotropija, je v okviru naloge omogočila oblikovanje analitičnega modela za napovedovanje nateznih napetosti v odvisnosti od raztezka, ki potrjuje zadano tezo in predstavlja končni rezultat te doktorske disertacije.            </dc:description><dc:publisher>P. Sever]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-11-27 11:04:16</dc:date><dc:type>Doktorska disertacija</dc:type><dc:identifier>43097</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 620.16:621.767(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 271832576</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:RPT5NLXI</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
