<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zasnova kriterijev uspešnosti varnostnika Centra za varovanje in zaščito : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo</dc:title><dc:creator>Trlep,	Jože	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zorec,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>policija</dc:subject><dc:subject>Center za varovanje in zaščito</dc:subject><dc:subject>varnostniki</dc:subject><dc:subject>usposabljanje</dc:subject><dc:subject>pripravljenost</dc:subject><dc:subject>telesna pripravljenost</dc:subject><dc:subject>specialna znanja</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Specifika dela Centra za varovanje in zaščito narekuje njenim delavcem absolutno fizično, zdravstveno in mentalno pripravljenost, ki jo morajo vzdrževati skozi vsakodnevne treninge tako v službi kot tudi v prostem času doma.

Diplomsko delo na začetku opredeljuje potrebno zdravstveno in mentalno stanje varnostnikov ter predstavi pomen telesne konstitucije (telesni tip) pri opravljanju profesionalnega dela. V nadaljevanju je predstavljen pomen razlik med spoloma, kar je še posebej pomembno pri razvijanju sile v kritičnih situacijah.

Glavni del diplomskega dela predstavi kondicijske, koordinacijske, zaznavne sposobnosti, gibalne veščine in spretnosti, taktične sposobnosti in pomembnost delovnih izkušenj. Delo opredeljuje tudi pomen padca telesnih sposobnosti z leti, ter mejno starost, pri kateri bi moral človek končati svoje delo kot varnostnik.

Predstavljeni so tudi različni tipi temperamenta in sicer sangvinik, kolerik, melanholik in flegmatik, ter kateri tip je najprimernejši za delo z varovanimi osebami.

Spomin, pozornost, jezik, eksekutivne sposobnosti, višje senzorno zaznavanje (prepoznavanje objektov, prostorsko procesiranje) in motorična kontrola so kognitivne sposobnosti, ki so izjemno pomembne pri opravljanju dela varovanja.

Pri navajanju vseh najpomembnejših sposobnosti je v delu opredeljeno, katere podskupine le-teh bi moral varnostnik najbolj razvijati.

V nadaljevanju delo predstavi najbolj pogoste športne aktivnosti, s katerimi se varovane osebe ukvarjajo. To so nordijska hoja, kolesarjenje, plavanje, tek na smučeh, smučanje oziroma deskanje na snegu, tek, gorništvo in tenis, ter posebnosti pri varovanju ob teh aktivnostih.

Delo navaja tudi sedanji način testiranja za sprejem v Center za varovanje in zaščito ter test, kakršen bi moral po mojem mnenju biti. Tak test se izvaja za vstop v skupino za varovanje najvišjih predstavnikov NATA v Evropi.
Letnega testiranja za preverjanje telesne pripravljenosti v Centru pravzaprav ni, so pa predstavljeni testi za celotno policijo, ki so popolnoma neprimerni za testiranje policistov varnostnikov CVZ.

Na koncu so predstavljena specifična gibanja pri opravljanju profesionalnega dela in načini treninga, da se najbolje razvijajo ključni elementi za varovanje in sicer eksplozivnost in agilnost (približevanje varovani osebi oz. napadalcu), statična moč (zadrževanje osebe, lockout položaji), odrivanje in vlečenje ter koordinacija.      </dc:description><dc:publisher>J. Trlep]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-11-29 17:03:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>43124</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 351.741:796.015.132(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2732010</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:YXTTCMJU</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
