ANALIZA ORGANIZACIJSKEGA MODELA PREPREČEVANJA ŠKOD OD DIVJEGA PRAŠIČA IN VELIKIH ZVERI NA GORENJSKEMKočar, Grega (Avtor) Senegačnik, Marjan (Mentor) divji prašičrjavi medvedvolkrisorganizacijski model preprečevanja škodnih dogodkovGorenjsko lovsko upravljavsko območjeKonfliktna razmerja med človekom in divjimi živalmi, ki povzročajo škodo v gozdu, na kmetijskih pridelkih, domačih živalih, čebelnjakih in drugi lastnini, so prisotna povsod po svetu (Marinko, 1993). Glede na določila zakona o divjadi in lovstvu se upravljavci in država v nobenem primeru ne morejo popolnoma izogniti tveganju škode od divjih živali. V diplomskem delu smo z analizo škodnih dogodkov in izplačil za povrnitev škode od divjega prašiča in velikih zveri od leta 2003 do leta 2012 dokazali, da se število škodnih dogodkov in s tem povezanih izplačil, ki jih povzročijo velike zveri v Gorenjskem lovsko upravljavskem območju, povečuje. V nasprotju z velikimi zvermi pa se število škod in izplačil za povrnitev škode pri divjem prašiču v obdobju od leta 2003 do leta 2012 v Gorenjskem lovsko upravljavskem območju znižuje. V opazovanem desetletnem obdobju, od leta 2003 do leta 2012, so velike zveri in divji prašič v Gorenjskem lovsko upravljavskem območju skupaj povzročili za 227.694 € raznih stroškov. V te stroške pa niso vštete ure ocenjevanja škod in druge delovne ure preprečevanja škodnih dogodkov. Najbolj izstopa leto 2008, ko je bilo skupne škode za 47.755 €. Iz dobljenih rezultatov je mogoče sklepati, da je obstoječi organizacijski model za preprečevanje škod od divjega prašiča na Gorenjskem, kjer je Zavod za gozdove Slovenije glavni načrtovalec, izvajalci načrta pa so upravljavci lovišč, pravilen in optimalen. Pri nadaljnjem povečevanju prisotnosti velikih zveri na Gorenjskem in s tem povečevanju škod pa bo potrebno za velike zveri organizacijski model za preprečevanje škod na Gorenjskem izpopolniti. 20132013-12-12 09:43:39Diplomsko delo43244COBISS_ID: 7262995NUK URN: URN:SI:UM:DK:DN4KQOILsl