ANTIČNI ATOMIZEMŽnidaršič, Miran (Avtor) Bregant, Janez (Mentor) atomprazninaprostorphysismehanicizemzaznavaetikapolitikaAntični filozofi Levkip, Demokrit, Epikur in Lukrecij so razvili filozofijo atomizma, ki postavlja za osnovo vsega neštete nedeljive in nezaznavne delce. Ti delci ali atomi zadevajo eden ob drugega, se odbijajo in zapletajo v neskončni praznini ter na ta način tvorijo zaznavna telesa. Ker lahko vse, tudi dušo, zreduciramo na atome, ti pa so najmanjši delci materije, veljajo atomisti za prve materialiste. Gibanje pa je posledica medsebojnega delovanja atomov, zato je njihov nazor mehanistični. Takšen pogled na sestavo sveta pa zavrača možnost nekega višjega smotra ali božje intervencije, saj v svetu vladata naravna urejenost in zakonitost. Platon se ne strinja z atomisti in predpostavlja drugačno fizikalno teorijo, ki temelji na nedeljivih delcih. Aristotelova fizikalna teorija pa zanika nedeljivost delcev in govori o zveznosti materije. [M. Žnidaršič]20142014-01-26 22:13:09Diplomsko delo43484UDK: 1(38)(043.2)COBISS_ID: 20351496NUK URN: URN:SI:UM:DK:QICYPURZsl