AMBULANTNO PREDPISOVANJE ANTIHIPERTENZIVOV IN KAKOVOST NADZORA ARTERIJSKE HIPERTENZIJE V SLOVENIJIPal, Marjetka (Avtor) Ferk, Polonca (Mentor) Leskošek, Branimir (Komentor) arterijska hipertenzijanadzor kakovosti v zdravstvuantihipertenziviinterakcije med zdravilifarmakoepidemiologijaArterijska hipertenzija (AH) je v razvitih državah kljub številnim ukrepom že desetletja eden glavnih dejavnikov tveganja za razvoj bolezni srca in žilja. Število objavljenih epidemioloških raziskav o prevalenci in kakovosti nadzora AH in njenih posledic v svetu je veliko. V Sloveniji je tovrstnih obsežnih epidemioloških raziskav sorazmerno malo. Osrednjo vlogo pri nadzoru AH v Sloveniji imajo specialisti družinske (splošne) medicine, zato smo v naši študiji ocenjevali, kakšna je kakovost nadzora AH v ambulantah družinske medicine v Sloveniji. Pri tem smo uporabili podatke, pridobljene v okviru projekta Kakovost v zdravstvu Slovenije. Končni vzorec je vključeval 18.260 bolnikov, ki so obiskovali zdravnika družinske medicine. Kot merilo ustreznega nadzora smo uporabili v veljavnih smernicah določene vrednosti: sistolični krvni tlak (SKT) < 140 mmHg in diastolični krvni tlak (DKT) < 90 mmHg. Ugotovili smo, da je bil ustrezen nadzor AH na celotnem vzorcu v obdobju 2002–2008 zelo dober (55,8 %), tudi v primerjavi z drugimi evropskimi državami in prejšnjimi slovenskimi študijami, v katerih redko poročajo o več kot 50-% ustreznem nadzoru. Razlogov za tako uspešen nadzor AH v Sloveniji je lahko več, med drugimi: sledenje smernicam, pogosta izobraževanja zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, ozaveščanje bolnikov, uvedba nadzora kakovosti v slovenskem zdravstvu. Pri interpretaciji našega rezultata je potrebno upoštevati, da je naš vzorec vključeval samo tiste bolnike z AH, ki so obiskovali specialista družinske medicine in da ga kot takega ne moremo opredeliti kot popolnoma reprezentativnega za slovenski prostor. Dober nadzor AH je med drugim povezan tudi z ustreznim farmakološkim zdravljenjem. Bolniki z AH imajo pogosto pridružene druge kronične bolezni. Običajno jemljejo več zdravil sočasno, kar lahko pogosteje vodi v težave, povezane z zdravili, med katere sodijo tudi neželene interakcije zdravil. V drugem delu disertacije smo zato proučevali število potencialno klinično pomembnih interakcij antihipertenzivov z drugimi zdravili na vzorcu 453.871 bolnikov, ki so v letu 2010 v Sloveniji vsaj enkrat prejeli antihipertenziv. Vir podatkov je bila podatkovna zbirka Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) o ambulantno predpisanih zdravilih v letu 2010 za področje celotne Slovenije. Za izbiro parov zdravil, ki potencialno vstopajo v interakcije, smo uporabili dve podatkovni zbirki (plačljivo Lexi-Interact in prosto dostopno Drug Interactions Checker; DIC) ter knjižno obliko Stockley’s Drug Interactions (Stockley). Z izbranimi kriteriji smo identificirali 1.561 tovrstnih parov zdravil, katerih sočasna uporaba je kontraindicirana ali tvegana in je zato potrebna prilagoditev odmerjanja, sprememba terapije in spremljanje bolnika. Kontraindicirane interakcije tipa X po Lexi-Interact so bile v intervalu +/- 30 dni izdane v 16.315 primerih, kontraindicirane interakcije po Stockley pa v 1.010 primerih. Kombinacije zdravil, ki so najpogosteje vstopale v kontraindicirane interakcije po Lexi-Interact ali Stockley, so bile: (i) nespecifični antagonist na adrenergičnih receptorjih β in agonist na adrenergičnih receptorjih β2, (ii) dva antagonista na adrenergičnih receptorjih α, (iii) indapamid in kvetiapin, (iv) verapamil ali diltiazem in amjodaron, (v) nimodipin in karbamazepin, (vi) aliskiren in verapamil ter (vii) lerkanidipin in ciklosporin. Pogostnost ugotovljenih potencialnih interakcij glede na terapevtsko podskupino zdravil (po anatomsko-terapevtsko-kemični klasifikaciji-ATC) se pri izdaji v istem dnevu ali v intervalu +/- 30 dni ni bistveno razlikovala in se je zmanjševala v naslednjem vrstnem redu: diuretiki (C03), zdravila z delovanjem na renin-angiotenzinski sistem (C09), antagonisti na adrenergičnih receptorjih β (C07), zaviralci napetostno odvisnih kalcijevih kanalov (C08) in antihipertenzivi (C02). Rezultati naše študije so nekoliko osvetlili uspešnost nadzora AH v ambulantah družinske medicine in pojavnost potencialnih interakcij antihiperte20142014-02-04 21:49:40Doktorska disertacija43537COBISS_ID: 31127001NUK URN: URN:SI:UM:DK:XKD0US6Vsl