<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Podoba Romov v izbranih pripovednih delih Janeza Trdine in Ivana Cankarja</dc:title><dc:creator>Esih,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čeh Steger,	Jožica	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Romi</dc:subject><dc:subject>podobe Romov</dc:subject><dc:subject>podobe Drugega/Tujega</dc:subject><dc:subject>imagologija</dc:subject><dc:subject>stereotipi</dc:subject><dc:subject>predsodki</dc:subject><dc:subject>Ivan Cankar</dc:subject><dc:subject>Janez Trdina</dc:subject><dc:subject>realizem</dc:subject><dc:subject>dekadenca</dc:subject><dc:subject>simbolizem</dc:subject><dc:subject>impresionizem.</dc:subject><dc:description>Romi, ki so pred več kot 1500 leti zapustili Indijo in se naselili v različnih državah po svetu (tudi v Sloveniji), so zaradi svoje drugačnosti v očeh ljudi vedno predstavljali »drugo«, »tuje«. 19. stoletje in z njim romantika (ki je v ospredje postavila eksotiko, primitivno ljudsko kulturo, skrivnostnost ter posnemanje ljudskih balad, glasbe, pravljic in vraževerja) sta povzročila, da so se Romi znašli v središču zanimanja in prikazovanja znanstvenikov, likovnikov, glasbenikov in literarnih ustvarjalcev. Ti so podatke za svoja dela iskali v strokovnih in znanstvenih prispevkih neromskih opazovalcev in zapisovalcev romske zgodovine, ki pa so s svojo vsebino prinašali tudi številne predsodke in stereotipe. Na Slovenskem so se Romi pojavili v delih številnih pisateljev. V diplomskem delu izpostavljamo Janeza Trdino in Ivana Cankarja ter nekatera njuna dela iz druge polovice 19. in prve polovice 20. stoletja. Na temeljih imagologije (interdisciplinarne literarne vede in panoge primerjalne književnosti, ki raziskuje podobe Drugega/Tujega v literaturi, med katerimi jo še posebej zanimajo stereotipne predstave) smo z metodo leksikalne in strukturalne analize raziskali podobe Romov, kot sta jih v izbranih delih ustvarila omenjena avtorja. Ugotovili smo, da je Janez Trdina pri tem ostajal v okvirih stereotipnih predstav, Ivan Cankar pa je slednje nadgradil in tudi presegel. Moški in ženski romski lik sta v njegovih besedilih sinonima za umetnika, bohema. Ob tej so jima pripisane še vloge nosilca ali nosilke vodilne ideje, usodne ženske, uresničevalke hrepenenja, pohujševalke in odrešitelja oziroma odrešiteljice slovenskega naroda.            </dc:description><dc:publisher>[T. Esih]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-02-06 09:02:48</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>43545</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 821.163.6.09(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 20366344</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:MZQ5AFRX</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
