<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>ELEKTRONSKE TRŽNICE ZA POTROŠNIKE</dc:title><dc:creator>Petek,	Matjaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bobek,	Samo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Elektronsko poslovanje</dc:subject><dc:subject>elektronske tržnice</dc:subject><dc:subject>prednosti in težave pri poslovanju na elektronskih tržnicah</dc:subject><dc:subject>uvajanje elektronske tržnice v podjetje</dc:subject><dc:subject>Bolha.com</dc:subject><dc:subject>Slovenia-online.si</dc:subject><dc:subject>EnaA.com</dc:subject><dc:subject>Ebay.com</dc:subject><dc:subject>Alibaba.com</dc:subject><dc:subject>Amazon.com.</dc:subject><dc:description>V času gospodarske krize in vse večje konkurence so se tudi podjetja začela boriti za svoje kupce, zato se jih čedalje več odloča ponujati svoje proizvode in storitve prek elektronske trgovine.

Elektronsko trgovanje je del elektronskega poslovanja, ki nam prinaša veliko prednosti v primerjavi s fizičnim nakupovanjem. Elektronske trgovine so odprte 24 ur na dan, pred nakupom se lahko prek spleta pozanimamo o samem izdelku in ceni pri konkurentih, nakup lahko opravimo z nekaj kliki iz domačega naslonjača itd. Seveda pa lahko skupaj z vsemi ugodnostmi prihaja tudi do nekaterih nevšečnosti oz. se lahko srečujemo s tveganji, kot so na primer kraja oziroma zloraba plačilnih kartic, zloraba osebnih podatkov, hkrati pa nikoli ne vemo, kaj bomo dobili na naš naslov. 

Za slovenske elektronske tržnice bi lahko rekli, da še niso tako razvite kot tuje. To bi lahko pripisali predvsem zadržanosti Slovencev do spletnega nakupovanja. Najbolj skeptični smo glede varnosti. Tudi podjetja imajo zadržke do tega načina poslovanja, predvsem zaradi nepoznavanja načina dela in prednosti, ki jih le-to prinaša. Seveda pa obstaja kar nekaj izjem, ki so zelo uspešne v slovenskem elektronskem prostoru. Tri izmed njih (Bolha.com, Slovenia-online.si, EnaA.com) smo tudi sami podrobno preučili v naši magistrski nalogi in opravili spletni nakup prek njih ter tako spoznali postopek nakupa.

Kar se tiče tujih elektronskih tržnic, lahko rečemo, da so nekoliko naprednejše. Od slovenskih se razlikujejo predvsem po količini ponujenih izdelkov, številu prodajalcev, veliko večjem trgu, varnosti na visokem nivoju itd. Skoraj vse elektronske tržnice namreč zahtevajo povratne informacije glede zadovoljstva nakupa in tako bolj zaščitijo kupce pred raznimi goljufijami. Tudi za analizo tujih elektronskih tržnic smo izbrali tri, ki so v samem vrhu, in sicer: Ebay.com, Alibaba.com ter Amazon.com.            </dc:description><dc:publisher>[M. Petek]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-03-04 13:27:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>43764</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 339.138</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11712284</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:Z7JZCH6Y</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
