<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>ČEVLJARSKO IZRAZJE V ROGAŠOVSKEM GOVORU</dc:title><dc:creator>Mihalič,	Sanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Koletnik,	Mihaela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenski jezik</dc:subject><dc:subject>dialektologija</dc:subject><dc:subject>panonska narečna skupina</dc:subject><dc:subject>prekmursko narečje</dc:subject><dc:subject>rogašovski govor</dc:subject><dc:subject>čevljarsko izrazje.</dc:subject><dc:description>Pričujoče diplomsko delo z naslovom Čevljarsko izrazje v rogašovskem govoru prinaša narečno poimenovanje za čevljarsko izrazje v rogašovskem govoru prekmurskega goričkega podnarečja. Teoretični del prinaša po poglavjih glasoslovni in oblikoslovni oris rogašovskega govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča v panonsko narečno skupino. Oris je ponazorjen s primeri. Vsa teoretična izhodišča, po posameznih jezikovnih ravninah, so podkrepljena z rezultati v praktičnem delu. Ključni segment pričujočega diplomskega dela predstavlja slovar zbranega čevljarskega besedja s pomočjo informatorja Geze Kisilaka, ki se še vedno ukvarja s čevljarstvom. Je edini pomurski čevljar, ki čevlje izdeluje ročno in po meri. Z izumiranjem rokodelskih obrti izginja tudi staro poimenovalno izrazje, zato ima njegovo ohranjanje čevljarstva velik pomen za kulturno in jezikovno dediščino. Posnetek je po slušnem vtisu zapisan s transkriptivno pisavo, rezultat pa predstavljen v abecednem slovarju. Zbrano čevljarsko besedje v abecednem slovarju je razvrščeno po abecednem vrstnem redu. Zapisani poknjiženi iztočnici sledi njena fonetično zapisana narečna ustreznica, v prvi in drugi slovarski obliki, in besednovrstna oznaka. Nato sledi pomenska razlaga besede, prevzeta po Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Vsaki besedi je dodan primer iz posnetega narečnega gradiva, v katerem je rabljen ta narečni termin. Zbrano narečno gradivo je analizirano s stališča etimologije ter primerjano z iztočnicami v temeljnih slovarjih slovenskega knjižnega jezika in novejših prekmurskih narečnih slovarjih. Dobljeni rezultati dokazujejo, da je izvorno besedje slovanskega izvora, prevzeto besedje pa so v največji meri germanske izposojenke. Obravnavano staro besedje pozna le najstarejša generacija govorcev, pa še tu se zgodi, da ne v celoti. Pojavlja se tudi sodobno besedje, ki ga je prinesla industrializacija in ga pozna tudi mlajša generacija. Rezultati bodo lahko doprinos nadaljnjim raziskavam tega narečja in čevljarskega izrazja.      </dc:description><dc:publisher>[S. Mihalič]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-03-11 14:21:27</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>43820</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 811.163.6'28</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 20469000</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:XM2TLJHD</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
