<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>DEJAVNIKI VPLIVA NA KVALITETO DOKTORSKEGA ŠTUDIJA NA MEDICINSKI FAKULTETI UNIVERZE V LJUBLJANI</dc:title><dc:creator>Kuhar,	Marjetka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ferjan,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrovič,	Danijel	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>doktorski študij</dc:subject><dc:subject>doktorand</dc:subject><dc:subject>doktorska disertacija</dc:subject><dc:subject>dejavniki vpliva</dc:subject><dc:subject>število člankov</dc:subject><dc:description>Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na kvaliteto doktorskega študija in na uspešnost doktorandov pri raziskovalnem delu v času ustvarjanja doktorske disertacije in po njem. V raziskavo so bili zajeti doktorandi doktorskega študija Biomedicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani (UL), ki so prijavili temo doktorske disertacije od leta 1995 do leta 2005. Podatke o doktorandih smo pridobili in izpisali iz internega gradiva Medicinske fakultete UL in iz javno dostopnih baz podatkov s pomočjo informacijskih sistemov Sicris, Cobiss in PubMed, ter jih analizirali s pomočjo statističnega programa SPSS 19. Raziskava je pokazala, da se je število doktorandov na doktorskem študiju Biomedicine na Medicinski fakulteti UL z leti povečevalo, pri čemer se je povečal vpis diplomantov drugih fakultet (Biotehniška fakulteta UL, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo UL, Fakulteta za farmacijo UL, Veterinarska fakulteta UL,...).  Dokazali smo, da so diplomanti z drugih fakultet v povprečju objavili več člankov na temo doktorske disertacije, revije, v katerih so objavili svoje članke, pa so imele tudi višji faktor vpliva, v primerjavi z revijami, v katerih so objavljali diplomanti medicinskih fakultet (Medicinska fakulteta UL, Medicinska fakulteta v Zagrebu, Medicinska fakulteta v Beogradu,...). Dokazali smo tudi povezavo med številom člankov diplomantov medicinskih fakultet, ki so jih objavili v nadaljnji raziskovalni karieri in Hirschevim indeksom, ki velja za enega pomembnejših kazalcev znanstvene odličnosti. Ugotovili smo statistično pomembne razlike med spoloma po starosti ob zagovoru doktorske disertacije, po času od diplome do zagovora, kot tudi po številu objavljenih člankov v nadaljnji raziskovalni karieri. Prav tako smo dokazali, da so doktorandi, ki so v času dodiplomskega študija prejeli nagrade, prej zaključili doktorski študij, kot nenagrajeni doktorandi. Nismo pa uspeli dokazati vpliva kliničnega dela na uspešnost doktorskega študija. Pri primerjavi doktorandov glede na število člankov, ki so jih objavili v nadaljnji raziskovalni karieri, so bile ugotovljene le statistično pomembne razlike v časovnem obdobju, v katerem so te članke objavili.            </dc:description><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-03-16 11:14:25</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>43859</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 7285267</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:E7YJGM20</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
