<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>NADOMESTNO MATERINSTVO</dc:title><dc:creator>Jurša,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kraljić,	Suzana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nadomestno materinstvo</dc:subject><dc:subject>starševstvo</dc:subject><dc:subject>nadomestna mati</dc:subject><dc:subject>nameravani starši</dc:subject><dc:subject>oploditev z biomedicinsko pomočjo</dc:subject><dc:subject>otrok</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu opisujemo institut nadomestnega materinstva. Nadomestno materinstvo v najširšem smislu zajema vse primere, ko se ženska s pogodbo zaveže, da bo odplačno ali neodplačno nosila in rodila otroka, in ga po rojstvu trajno »izročila« sopogodbeniku. Kako do nosečnosti pride ni pomembno, najbolj tipična načina sta in vivo oploditev in in vitro fertilizacija.
Poznamo tradicionalno in gestacijsko nadomestno materinstvo. Pri tradicionalnem nadomestnem materinstvu se uporabijo jajčece nadomestne matere in je otrok hkrati genetsko in gestacijsko otrok nadomestne matere. Pri gestacijskem nadomestnem materinstvu pa nadomestna mati ne prispeva svojega dednega materiala in tako ne moremo govoriti o genetski zvezi med nadomestno materjo in otrokom. 
Glede na razlog, zaradi katerega se ženska odloči za nadomestno materinstvo, ločimo  komercialno in nekomercialno (altruistično) nadomestno materinstvo. Pri prvem dobi nadomestna mati plačilo za donositev in rojstvo otroka, pri drugem pa ne. V javnosti je najbolj sporno prav komercialno nadomestno materinstvo.
Evropske in svetovne države na različne načine urejajo nadomestno materinstvo. Na eni strani imamo države, v katerih je ta inštitut, kljub napredku medicine, še vedno prepovedan. Med temi državami je tudi Slovenija. Na drugi strani pa imamo države, kot sta Indija in Rusija, kjer se nadomestno materinstvo izvaja množično in sta postali pravi meki za pare brez otrok.
Menimo, da je nadomestno materinstvo je zagotovo institut, ki bo v prihodnosti tudi pri nas omogočil parom in posameznikom, da postanejo starši, zato smo v diplomski nalogi  navedli tudi predloge za pravno ureditev nadomestnega materinstva v Sloveniji.
V želji, da bi ugotovili, kakšen je odnos Slovencev do nadomestnega materinstva, smo  opravili raziskavo, ki smo jo izvedli s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika.            </dc:description><dc:publisher>[M. Jurša]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-04-11 19:51:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>44084</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 347.61/.64(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4675627</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:INKONFAB</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
