<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>OBRAVNAVA NEUMETNOSTNIH BESEDIL V OŠPP Z NIS V 3. VIO</dc:title><dc:creator>Frece,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pulko,	Simona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Osnovnošolsko izobraževanje</dc:subject><dc:subject>otroci s posebnimi potrebami</dc:subject><dc:subject>posebna ustanova – OŠPP Gustava Šiliha Maribor</dc:subject><dc:subject>prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom (NIS)</dc:subject><dc:subject>tretje triletje (3. VIO)</dc:subject><dc:subject>neumetnostna besedila (jezikovni pouk).
 </dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi se bomo posvetili izobraževalnemu sistemu pri nas, natančneje sistemu v šolah s prilagojenim programom. Osebe s posebnimi potrebami so specifična skupina ljudi, ki se od drugih razlikujejo po svojih sposobnostih, spretnostih in težavah. Tako lahko njihove motnje odločilno vplivajo na njihovo vključevanje v osvajanju znanj, športnih dejavnosti in tako so lahko odrinjeni od ostalega okolja. To pa vpliva tudi na njihovo samozavest oz. samopodobo.  Vsak od nas je nekaj posebnega in tudi osebe s posebnimi potrebami se imajo pravico vključiti v socialno okolje, navezati socialne stike, doživljati uspehe in imeti možnost sodelovanja. Otroci s posebnimi potrebami, ki obiskujejo šolo s prilagojenim program, z nižjim izobrazbenim standardom, so v veliki večini otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju.

Otroci, ki se izobražujejo na šolah s prilagojenim programom, dosežejo praviloma nižji izobrazbeni standard. Cilj šole s prilagojenim programom je otroke s posebnimi potrebami čim bolj temeljito pripraviti na samostojno življenje, zato so tudi učne vsebine na takih šolah prilagojene. Osnovne šole s prilagojenim programom se soočajo tudi z drastičnim pomanjkanjem strokovnega kadra, prav tako pa morajo na določenih šolah s prilagojenim programom zaradi majhnega števila učencev izvajati kombinirani pouk. Vzgojno-izobraževalna dejavnost vsake šole, tako splošne osnovne šole kot osnovne šole s prilagojenim programom, je družbena dejavnost posebnega družbenega pomena, ki soustvarja pogoje za zdrav osebnostni razvoj vseh otrok.

V empiričnem delu želimo prikazati, kako poteka delo in pouk slovenščine na osnovni šoli s posebnimi potrebami in kako se učni načrt slovenščine v OŠPP razlikuje od učnega načrta v OŠ. Zanima nas, s kakšnimi metodami in oblikami dela se soočajo učenci, ki imajo takšne težave. S pomočjo ge. Brede Ferčec Muršak smo prišli do primera učne ure neumetnostnega besedila in predstavili analizo primera, način in oblike dela ter naloge, ki jih morajo učenci usvojiti za uspešno napredovanje. Z omenjeno specialno pedagoginjo bomo opravili tudi obširni anketni vprašalnik, ki nam je odprl pogled na delo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.      </dc:description><dc:publisher>[T. Frece]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-04-21 15:05:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>44144</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 811.163.6:376(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 20542728</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:XFO2RLNM</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
