UGOTAVLJANJE STANJA NA PODROČJU PRAVILNIKOV O PREPREČEVANJU MOBINGA NA DELOVNEM MESTU V SLOVENIJIŠket, Suzana (Avtor) Treven, Sonja (Mentor) Mumel, Damijan (Komentor) mobingpreprečevanje mobingapravna ureditevpravilnikiV magistrski nalogi ugotavljamo stanje na področju pravilnikov o preprečevanju mobinga na delovnem mestu v Sloveniji. V teoretičnem delu najprej opredelimo področje in opis problema, namen in cilje naloge, predpostavke in omejitve ter predvidene metode magistrske naloge. Nadaljujemo s podrobnejšo predstavitvijo definicije mobinga, njegovih vzrokov na delovnem mestu in ravno tako posledic, katere natančneje opredelimo kot posledice za žrtev in posledice mobinga za organizacijo. V tretjem poglavju se lotimo opisa preventivnih ukrepov, s katerimi lahko pravzaprav preprečimo sam pojav mobinga. Med te štejemo vzgojo, ozaveščanje javnosti, spremembo organizacije dela in izboljšanje stila vodenja, izobraževanja vseh v organizaciji na temo mobinga in pa izdelavo internega priročnika o mobingu. V nalogi se osredotočamo na prisotnost internega akta oziroma pravilnika o preprečevanju mobinga, saj z njegovo vsebino podjetje seznani vse udeležence podjetja, kaj mobing je, v njem opredeli oblike neustreznega vedenja, postopek ugotavljanja mobinga, odgovornega za sprejemanje prijav, ukrepe in sankcije. Sledi spremljanje mobinga glede na pravilnik, vloga pooblaščenca in navsezadnje kadrovskega oddelka, ki ravno tako sodeluje pri njegovem preprečevanju. Teoretični del zaključujemo s petim poglavjem, kjer se dotaknemo pravne ureditve, ki preprečuje mobing v Sloveniji. Imamo namreč kar 11 zakonskih in podzakonskih aktov, ki mobing preprečujejo ter tako ščitijo zaposlenega. Izpostavimo pa tudi najpomembnejše direktive, ki jih določa zakonodaja EU. V empiričnem delu naloge ugotavljamo, ali imajo srednje velika in velika podjetja v Sloveniji glede na različne panoge in geografsko razpršenost, ki jih dobimo z naključnim izborom, pravilnike o preprečevanju mobinga in so ga pripravljena za našo raziskavo razkriti. S postavljeno hipotezo nato statistično preverjamo, ali so pravilniki v večjem številu prisotni v velikih kot srednje velikih podjetjih. Ugotovimo, da je v raziskavi bilo pripravljenih sodelovati več velikih podjetij, kot srednje velikih. Hipotezo zavržemo, saj se ni izkazala za statistično značilno, kar pa gre jemati z zadržkom, saj bi se za bolj zanesljive zaključke moralo v sodelovanje vključiti več podjetij. Raziskovanje nadaljujemo s pregledom vsebine prejetih pravilnikov, ki so vsi, tako iz ene velikostne skupine kot druge, zapisani jasno, z vsemi potrebnimi elementi in vključeno zakonsko regulativo. Kot pri srednje velikih, tudi pri velikih podjetjih izpostavimo razlike in zapišemo vsebujoče člene pravilnikov, ki na koncu tvorijo skupek pravilnikov srednje in velikih podjetij. V zaključnem, sklepnem delu naloge podamo svoje mnenje pospremljenega z možnostjo izboljšav. [S. Šket]20142014-05-08 15:19:20Magistrsko delo/naloga44255UDK: 331.4COBISS_ID: 11758876NUK URN: URN:SI:UM:DK:FJRKKT9Psl