<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zbiranje varnostnih podatkov za požig cestnega in železniškega mostu v Mostah, dne 26. 6. 1942 : magistrsko delo</dc:title><dc:creator>Šivic,	Januš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podbregar,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vojska</dc:subject><dc:subject>vojna</dc:subject><dc:subject>partizanske enote</dc:subject><dc:subject>diverzije</dc:subject><dc:subject>varnostni podatki</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo govori o partizanski diverzantski akciji na cestni in železniški most v Mostah, junija 1942. 

Gorenjci so se tako kot ostali Slovenci morali soočiti z nemškimi ukrepi ponemčevanja, vse z namenom čimprejšnje priključitve zasedenega ozemlja k tretjemu rajhu. Kot odziv na takratne razmere je v Ljubljani 27. 4. 1941 nastala Osvobodilna fronta. Formirati so se začele prve partizanske enote, ki so ovirale okupatorja pri svojem delovanju. Posamezne skupine partizanov so postopoma prerasle v čete in te naprej v bataljone. Eden od teh je bil tudi Cankarjev. Upornost Slovencev se je zaradi stopnjujočega nemškega nasilja večala in pripravljala se je množična decembrska vstaja, katere namen je bil osvoboditev okupiranega ozemlja. Žal je bila neuspešna, je pa okupatorju pokazala, da se Slovenci tujcu ne bodo zlahka uklonili. Število novih borcev je poraslo, nasilje nad civilnim prebivalstvom se je stopnjevalo. 

Oborožitev partizanov je bila slaba, akcije so postale manj intenzivne, zato so v štabu slovenskih partizanskih enot določili, da morajo borci napadati sovražnika na več mestih hkrati. Akcije morajo biti učinkovite, hkrati pa morajo dajati vtis številčnosti partizanskih enot. Nemce bi na ta način prestrašili in jim vselili dvom v končno zmago. Tako je padla odločitev, da bo Cankarjev bataljon z doslednim zbiranjem varnostnih podatkov o gibanju, številčnosti in lokaciji sovražnikovih enot pripravil načrt za požig železniškega in cestnega mosta v Mostah pri Žirovnici. Akcija je bila uspešno izvedena 26. 6. 1942. Žrtev med napadom ni bilo, sovražnik pa ni posredoval. Nemci so se kruto maščevali in na mestu požiga postrelili 28 talcev. Promet je bil prekinjen za 20 dni. 

Z uporabljenimi raziskovalnimi metodami smo v razpravi ovrednotili predpostavke.      </dc:description><dc:publisher>J. Šivic]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-06-03 11:53:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>44512</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 94"1939/1945"(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2825194</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:VI2BQXAL</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
