VARSTVO POLOŽAJA OBDOLŽENCA V KAZENSKEM POSTOPKU V ZVEZI S POGAJANJI IN SPORAZUM O PRIZNANJU KRIVDEPreložnik, Špela (Avtor) Dežman, Zlatan (Mentor) Šošić, Miha (Komentor) pogajanja o priznanju krivdesporazum o priznanju krivdenovela ZKP-Kučinkovitost sodnih postopkovpravice obdolženca v kazenskem postopkutemeljna načela kazenskega pravavrednote kazenskega prava.Pogajanja o priznanju krivde so institut, ki omogoča, da se tožilstvo in obdolženec dogovorita o načinu rešitve kazenske zadeve, običajno obdolženec v zameno za nižjo kazen ali milejšo obtožnico prizna krivdo. Stranki se tako izogneta vodenju celotnega kazenskega postopka. Obdolženec se s tem odpove nekaterim temeljnim pravicam, ki mu pripadajo v kazenskem postopku: pravici do molka, privilegiju zoper samoobtožbo, pravici do javnega sojenja in z njo povezanimi pravicami. Slovenski Zakon o kazenskem postopku je z novelo ZKP-K tudi slovenskim tožilcem in obdolžencem omogočil, da kazensko zadevo končajo s sklenitvijo sporazuma o priznanju krivde. Pogajanja o priznanju krivde pa nimajo posledic le v konkretnem kazenskem postopku, temveč učinkujejo na obstoječa normativna vrednostna izhodišča kazenskega prava in na obdolženčev položaj v njem. Ker pri tem institutu skladnost z obstoječim kazenskim postopkom ni povsem jasna, sta osrednja cilja te diplomske naloge ugotoviti, ali je reševanje kazenskih zadev s pogajanji o priznanju krivde v skladu z nekaterimi temeljnimi obdolženčevimi pravicami in kako pogajanja o priznanju krivde učinkujejo na nekatera temeljna načela kazenskega procesnega in materialnega prava, temeljna načela kaznovalne politike in končno na temeljne vrednote samega kazenskega prava. Diplomsko delo obravnava tudi pravne, psihološke in sociološke pomisleke, na katere so opozarjali procesni teoretiki ob uvajanju pogajanj o priznanju krivde v slovenski kazenski postopek in zaradi katerih obstaja resen dvom, ali so pogajanja sploh primeren način reševanja kazenskih zadev. S pogajanji o priznanju krivde se kazenske zadeve rešujejo mnogo hitreje kot v sodnem postopku, zato se privarčuje pri virih vseh udeležencev v kazenskem postopku. Ekonomičnost in učinkovitost pogajalskega načina reševanja kazenskih zadev se navajata kot glavna razloga za uvajanje pogajanj o priznanju krivde v države s kontinentalnim pravnim sistemom in njihovo hitro širjenje. Diplomsko delo zato skuša odgovoriti na vprašanje, ali manj časa in denarja za odločitev v posamični zadevi pomeni tudi nižjo kakovost končne odločitve in manj pravične rezultate. [Š. Preložnik]20142014-06-30 02:08:01Diplomsko delo44865UDK: 343.3/.7(043.2)COBISS_ID: 4728107NUK URN: URN:SI:UM:DK:WGJOPWG3sl