<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>MULTIKULTURALIZEM V VZGOJI PREDŠOLSKIH OTROK</dc:title><dc:creator>Smajić,	Alma	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hmelak,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Predšolska vzgoja</dc:subject><dc:subject>multikulturalizem</dc:subject><dc:subject>kultura</dc:subject><dc:subject>migracije</dc:subject><dc:subject>integracija</dc:subject><dc:subject>identiteta</dc:subject><dc:subject>strpnost</dc:subject><dc:subject>dvojezičnost</dc:subject><dc:subject>vključevanje.</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo z naslovom Multikulturalizem v vzgoji predšolskih otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljeni pojmi, ki so tesno povezani med seboj; to so: multikulturalizem, migracije, proces asimilacije in integracije, predsodki in identiteta. Za kvalitetno delo vzgojitelja v vrtcu je pomembno poznavanje teh pojmov, le tako bo lahko načrtoval svoje delo in ga izvajal skladno z načelom o multikulturalizmu. V teoretičnem delu diplomskega dela je opisan tudi multikulturalizem v vrtcu, kjer so predstavljene vse metode dela z otroki drugega nacionalnega porekla. Vzgojitelj ne sme ignorirati prisotnosti drugih kultur v našem prostoru, saj s tem ne bo prispeval k celostnemu razvoju otrok. Imeti mora znanje o tem, kako vzgojiti strpnega posameznika in kako vključiti otroke drugega kulturnega porekla v proces vzgoje in izobraževanja. V teoretičnem delu diplomskega dela med drugim izvemo, da je multikulturna vzgoja pomembna tudi za otroke večinskega dela kulture, saj bodo v življenju navezovali pristnejše in kvalitetnejše stike, brez predsodkov in nestrpnosti. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave na temo multikulturalizem v vrtcu. Za raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 85 vzgojiteljev in njihovih pomočnikov v velenjskih vrtcih. Zanimalo nas je, na kakšen način vzgojitelji seznanjajo otroke s pojmom različnosti, z različnimi kulturami in tradicijami. Osredotočili smo se tudi na to, da bi izvedeli, ali imajo vzgojitelji in njihovi pomočniki zapisane metode in načine dela z otroki drugega kulturnega porekla in če jih imajo – kje. Prav tako nas je zanimalo sodelovanje s starši otrok drugega nacionalnega porekla in opažanja vzgojiteljev, kako so se otroci večinskega dela kulture vedli do otrok drugega kulturnega porekla. Podatke, pridobljene s pomočjo anketnih vprašalnikov, smo obdelali s programom SPSS (Statistical Package for the Social Sciences) in jih predstavili tabelarično.            </dc:description><dc:publisher>[A. Smajić]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-07-04 14:42:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>44922</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 373.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 20788488</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:EUVQMX65</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
