NADGRADNJA OBSTOJEČIH KLASIČNIH MLADINSKIH CENTROV Z VKLJUČITVIJO PSIHOLOŠKIH VSEBINStegmüller, Nina (Avtor) Musil, Bojan (Mentor) mladinski centerpsiholog/injamladostnik/camedgeneracijskozaposlitevGlavni namen magistrske naloge je bil preučiti dejansko vlogo mladinskih centrov in razmisliti o nadgradnji le-teh z vključitvijo psiholoških vsebin. Odločitev za izbiro teme izhaja iz zaskrbljujočih razmer na področju mladine v slovenskem prostoru. Gre predvsem za relativno visoko stopnjo brezposelnosti, ki predstavlja dejavnik tveganja za neoptimalen razvoj mladostnikov. Hkrati pa, glede na primerjavo z nekaterimi drugimi državami, mladinski centri predstavljajo še neizkoriščen potencial, saj zaposlujejo relativno malo ljudi. Podatke smo zbrali s pomočjo spletnega vprašalnika. Povezava do njega je bila za mladostnike možna iz različnih spletnih mest (direktna povezava, Facebook, www.klopotec.net, elektronska pošta), predstavnike mladinskih centrov smo kontaktirali preko elektronske pošte. Anketne vprašalnike je rešilo 128 mladostnikov in 18 predstavnikov mladinskih centrov. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da se mnogo mladostnikov ne udeležuje aktivnosti mladinskih centrov. Približno tri četrtine udeležencev sicer navaja pripravljenost obiska psihologa v mladinskem centru, v kolikor bi potrebovali pomoč. Medtem pa nadgradnja v medgeneracijske centre pri večini udeležencev ne bi pomenila odločitve za obisk mladinskega centra. Ocene vtisa o mladinskih centrih se statistično pomembno povezujejo z izraženostjo ocen prednostnih področij izvajanja programov (z Likertovo lestvico), definiranih s strani Urada za mladino kot aktivnosti mladinskih centrov. Večina predstavnikov mladinskih centrov prepoznava potrebe po dodatnem usposabljanju, predvsem s področij psihologije, sociologije in pedagogike ter področij delovanja mladinskih centrov. Izvajajo širok in raznolik spekter aktivnosti, kar pomeni tudi možnosti za najrazlične mladostnike. Omeniti pa velja tudi ovire, s katerimi se soočajo. To so predvsem nizka sredstva, težave, povezane s kadri in udeleženci, slabo informiranje, birokracija ter preslabo sodelovanje s šolami. Večina predstavnikov sicer ne navaja potrebe po psihologu kot strokovnem sodelavcu, ampak mu vseeno pripisuje mnogo delovnih nalog in vlog, ki bi jih lahko sprejel. [N. Stegmüller]20142014-08-13 09:15:23Magistrsko delo/naloga45158UDK: 159.9(043.2)COBISS_ID: 20793352NUK URN: URN:SI:UM:DK:LF5LYBTNsl