<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>POPULACIJA DEŽEVNIKOV PO SPRAVILU POLJŠČIN V RAZLIČNIH PRIDELOVALNIH SISTEMIH</dc:title><dc:creator>Fric,	Boris	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bavec,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>poljščine</dc:subject><dc:subject>deževniki</dc:subject><dc:subject>pridelovalni sistemi</dc:subject><dc:description>Na poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede smo v okviru trajnostnega poskusa s
štirimi pridelovalnimi sistemi (biodinamicni, ekološki, integrirani, konvencionalni) in kontrolnim
obravnavanjem oktobra 2010 izvedli raziskavo, v kateri smo vrednotili število in maso deževnikov po
spravilu pšenice, pire in oljnih buc. Poljšcina je imela statisticno znacilen vpliv na male in velike deževnike,
skupno število in maso deževnikov, pridelovalni sistem pa je statisticno znacilno vplival le na male
deževnike. Najvec deževnikov je bilo na oljnih bucah (15,3), med piro (8,4) in pšenico (8,0 na 0,25 m2) pa ni
bilo statisticno znacilne razlike. Pri biodinamicnem pridelovalnem sistemu je bila masa deževnikov 11,7 g,
pri konvencionalnem pa 6,3 na 0,25 m2. Skupno število deževnikov je bilo pri ekološki pridelavi 13,8, pri
biodinamicni 10,9 in pri konvencionalni pridelavi 8,4 deževnikov na 0,25 m2. Tako lahko zakljucimo, da so
zaznani trendi vecje mase in števila deževnikov na manj intenzivnih pridelovalnih sistemih (biodinamicni,
ekološki).            </dc:description><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-08-19 21:08:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>45252</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:AHGWVWQU</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
