<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razvoj forenzične psihologije v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo</dc:title><dc:creator>Veber,	Tanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Areh,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>psihologija</dc:subject><dc:subject>forenzična psihologija</dc:subject><dc:subject>preiskovalna psihologija</dc:subject><dc:subject>policijska psihologija</dc:subject><dc:subject>forenzična lingvistika</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu so predstavljena osnovna spoznanja o forenzični psihologiji in njenem razvoju v Sloveniji. Forenzično psihologijo je težko opredeliti, zato obstaja več razlag in definicij. Po splošni definiciji pomeni uporabo psiholoških spoznanj v kazenskem in civilnem pravosodju, poleg tega pa se ukvarja s proučevanjem vedenja človeka, ki je povezano z različnimi sodnimi procesi. Je relativno mlada veja psihologije, ki se je bolj intenzivno začela razvijati šele v začetku 60. let prejšnjega stoletja, vendar njene korenine segajo že davno v preteklost. 
Forenzična psihologija se deli na več pomembnejših psiholoških smeri in sicer na pravno, policijsko, preiskovalno ali kriminalistično, kriminalno ali kriminološko, psihologijo žrtev ali viktimologijo in zaporsko psihologijo. Vsaka izmed teh smeri proučuje in se osredotoča na druga pojave in procese. Najbolj podrobno je opisana preiskovalna oziroma kriminalistična psihologija, ki proučuje psihološke vidike preiskovalnega procesa kaznivih dejanj. Na to področje tako spadajo različne metode in nekatere izmed njih so v diplomskem delu dodobra opisane. To so profiliranje, psihološka avtopsija, kognitivni intervju, informativni pogovor, poligrafiranje, forenzična lingvistika in hipnoza. Forenzična psihologija je v slovenskem prostoru poznana, vendar slabo razvita. Čeprav se je stanje od njenega nastanka pa vse do danes nekoliko izboljšalo, je kljub temu viden več desetletni zaostanek za ostalimi razvitimi zahodnimi državami.      </dc:description><dc:publisher>T. Veber]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-08-22 14:54:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>45333</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.9:340.6(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2853354</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:KABGTPOX</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
