LIBERALIZEM IN ČLOVEKOVE PRAVICERaišp, David (Avtor) Holcman, Borut (Mentor) človekove pravicenaravno pravoliberalizemJohn LockeJean-Jacques RousseauKatoliška narodna strankaNarodno napredna strankaIvan TavčarIvan HribarIvan ŠušteršičČlovekove pravice so v moderni dobi na vsak način postale nepogrešljiv del nacionalnega in modernega zavezujočega prava. Vloga države je pri tem večplastna. Tako ni vedno samo zaščitnica temeljnih pravic, ampak tudi mnogokrat glavna kršilka le-teh. Koncept temeljnih pravic se je razvijal skozi tisočletja, predvsem v evropskem prostoru in prostoru iz katerega izhaja evropska kultura. Prve začetke ideje o človekovih pravicah vidimo že v Epu o Gilgamešu, ki predstavlja glavni ep asirsko-babilonske kulture. V 18. in 19. stoletju, se je v zahodni in osrednji Evropi pa tudi v severni Ameriki razvila nova ideologija, ki se imenuje liberalizem. Teoretično postat so liberalizmu oblikovali liberalni filozofi z začetka 18. in 19. stoletja. Glavni predstavniki so John Locke, Jean-Jacques Rousseau, Charles-Louis Montesquieu, Thomas Pain, Herbert Spencer in drugi. Ameriška in francoska revolucija ob koncu 18. stoletja sta prinesli deklaracije o človekovih pravicah. Te so konceptualno temeljile na načelih dela naravnega prava. Leto 1848 je bilo leto velikih sprememb. Skoraj celotno Evropo je zajelo gibanje, ki si je za glavne cilje zastavilo spremeniti dotedanjo monarhično ureditev, povečati svobodo govora in tiska, ter uvesti med evropske narode večjo nacionalno zavest. Tako so se tudi na Slovenskem pojavile politične skupine, ki so želele sodelovati pri spremembah tistega časa. Politični tabor je bil razdeljen na dve strani: liberalne mladoslovence in konservativne staroslovence. Obe strani sta ob koncu 19. stoletja oblikovali politični stranki in sicer liberalno Narodno napredno stranko, katere glavna predstavnika sta bila Ivan Tavčar in Ivan Hribar ter konservativno Katoliško narodno stranko, kjer je bil na čelu Ivan Šušteršič. Politični vsakdan je bil prežet z ideološkimi boji in polariziranjem. Slovenskemu liberalizmu je bilo vodilno narodnostno načelo, kar je najbolj oteževalo sodelovanje med konservativci in liberalci. Slovenski liberalni tabor se je zavzemal za enakopravnost Slovencev z nemškim prebivalstvom, vendar te enakopravnosti pa ni priznal Judom. V začetku so nasprotovali tudi uvedbi splošne in enake volilne pravice. [D. Raišp]20142014-08-25 11:21:25Magistrsko delo/naloga45385UDK: 342.7(043.3)COBISS_ID: 4752171NUK URN: URN:SI:UM:DK:MXHV9MCDsl