<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Oblike patološkega laganja in možnosti njihove prepoznave : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo</dc:title><dc:creator>Sila,	Rok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavšič Mrevlje,	Tinkara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>laganje</dc:subject><dc:subject>laži</dc:subject><dc:subject>patološko laganje</dc:subject><dc:subject>münchausnov sindrom</dc:subject><dc:subject>psevdologija</dc:subject><dc:subject>fantastična psevdologija</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo analizira patološke lažnivce in vse spremljajoče oblike, poznane kot fantastična psevdologija, motnja izumetničenosti, Munchausnov sindrom, Munchausnov sindrom pooblaščenca in simuliranje. 

Patološko laganje predstavlja klinično sliko, v kateri posameznik večkrat ponavljajoče, kompulzivno pripoveduje lažne zgodbe. Bistvena razlika patoloških lažnivcev in običajnih lažnivcev je, da slednji običajno lažejo z nekim namenom oziroma ciljem. Primarni vzrok patološkega laganja ostaja neznan, vendar tesno povezan z nepravilnim delovanjem centralno živčnega sistema. Patološki lažnivci lahko pri poligrafskem testiranju pokažejo normalen odziv krivde ali odziv brez čustev. Kazniva dejanja, povezana s patološkimi lažnivci, vključujejo tatvine, goljufije, ponarejanja in plagiatorstvo. 

Fantastična psevdologija ima zelo dobro definirane karakteristike, poznana je tudi kot bolezen človeka proti samemu sebi, pogosto zaznamovana s trajnimi zgodbami, ki so občasno grajene na temelju resnice, največkrat pa na izmišljenih fantazijah.
Motnja izumetničenosti predstavlja eno najbolj zahtevnih in težko razumljenih oblik psihopatologije v psihiatrični praksi,  pri tej motnji so posamezniki močno nagnjeni k hlinjenju bolezni in imajo zelo malo vpliva na svoje lastno vedenje in početje.

Munchausnov sindrom je ekstremna in dolgotrajna oblika motnje izumetničenosti, pri kateri se posameznik namerno samopoškoduje z namenom iskanja zdravniške pomoči. Podoblika te motnje je Munchausnov sindrom pooblaščenca, pri kateri so za pridobitev pozornosti bolezni povzročene s strani negovalca pri tretji osebi.

Simuliranje je namensko proizvajanje lažnih in zavajajočih psihičnih ali psiholoških težav, motiviranih zaradi zunanjih spodbud, in velikokrat težko ločljivo od motnje izumetničenosti in Munchausnovega sindroma.      </dc:description><dc:publisher>R. Sila]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-08-28 10:30:47</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>45548</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.89(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2866154</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:Y6OZFAIB</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
