PRAVICE TURŠKIH DRŽAVLJANOV V EU PO ODLOČBI SODIŠČA EU V ZADEVI DEMIRKANHorvat, Jerneja (Avtor) Hojnik, Janja (Mentor) zadeva DemirkanEvropska unijaPridružitveni sporazumDodatni protokolklavzula »standstill«turški državljanisodna praksasvoboda opravljanja storitevpasivna svoboda opravljanja storitevLeyla Ecem Demirkan je s tožbo pred nemškim sodiščem zahtevala ugotovitev, da za prestop nemške meje ne potrebuje vize. Odločitev naj bi temeljila na razlagi Pridružitvenega sporazuma ter klavzule »standstill« vsebovane v Dodatnem protokolu Pridružitvenega sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Turčijo, ki pogodbenicama prepoveduje uvedbo novih omejitev na področju svobodnega opravljanja storitev ter svobodne ustanovitve. Uredba (ES) št. 539/2001 in na njej temelječ nemški predpis sta obveznost vize uvedla po začetku veljavnosti Dodatnega protokola. Predložitveno sodišče je Sodišču EU zastavilo vprašanje, ali klavzula »standstill«, vsebovana v Pridružitvenem sporazumu s Turčijo ščiti tudi prejemnike storitev. Sodišče je z analizo sodne prakse prišlo do zaključka, da se cilji Pridružitvenega sporazuma ter Pogodb o Evropski uniji in delovanju Evropske unije preveč razlikujejo, da bi bilo mogoče sodno prakso, ustvarjeno v povezavi s Pogodbo o delovanju Evropske unije prenesti na Pridružitveni sporazum. Ker tudi ne obstaja sodna praksa, ki bi v kontekstu klavzule »standstill« že priznala pravice prejemnikom storitev, je odločilo, da takšnih pravic klavzula ne zagotavlja in da je treba klavzulo razumeti tako, da v okviru svobodnega opravljanja storitev ščiti samo ponudnike storitev. [J. Horvat]20142014-08-29 12:54:29Diplomsko delo/naloga45594UDK: 351.756(043.2)COBISS_ID: 4790571NUK URN: URN:SI:UM:DK:0TEXONQOsl