KARTUZIJA PLETERJE V LISTINAH CELJSKIH GROFOVJordan, Mateja (Avtor) Holcman, Borut (Mentor) listineceljski grofjesamostaniKartuzija Pleterjesrednji vekdarovanjaposestpečatiListine so neprecenljiv vir srednjeveških dokumentov in predstavljajo zapis o nekem preteklem pravnem dejanju. Njihov pomen je predvsem v vsebinsko – pravnem pogledu. Nenehno združevanje z Bogom je bil osnovni ideal kartuzijanov in namen njihovega življenja. Razmišljanje o smrti, čaščenje Boga, obhajanje aniverzarija v samostanskih cerkvah, vnaprejšnja zagotovitev pokopa v želeni cerkveni ustanovi in večne maše so bili razlogi ustanoviteljev samostanov, da so izdajali listine s takšno vsebino. Z listinami je bila vzpostavljena simbolna povezava med izstaviteljem in Bogom. S slovenskimi kartuzijami so bili kot njihovi dobrotniki in zaščitniki izredno tesno povezani pripadniki rodbine Žovneških, kasneje grofje Celjski, ki so jim s svojimi darovnicami in privilegijskimi listinami omogočali podlago za njihovo eksistenco, z njihovim izumrtjem in s splošno krizo verskega življenja pa so le-te pričele gospodarsko in duhovno nazadovati. J. Mlinarič je v monografiji Kartuzija Pleterje ugotovil, da je tudi Hermana II., skladno s posvetnimi in religioznimi nagibi darovalcev, k ustanovitvi pleterske kartuzije, kjer bi našel svoj poslednji mir vodila misel, da je na svetu vse minljivo, da ima človek vsako posest le od Boga v fevdu in da so njegova prava lastnina le njegova dobra dela... [M. Jordan]20142014-09-01 20:42:51Diplomsko delo45702UDK: 348(091)(043.2)COBISS_ID: 4771883NUK URN: URN:SI:UM:DK:2JIED8IIsl