<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>NEPRAVA OPUSTITEV: INGERENČNA ODGOVORNOST</dc:title><dc:creator>Tomazin,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Korošec,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šošić,	Miha	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Opustitev</dc:subject><dc:subject>neprava opustitev</dc:subject><dc:subject>ingerenčna odgovornost</dc:subject><dc:subject>ingerent</dc:subject><dc:subject>predhodno ravnanje</dc:subject><dc:subject>vir nevarnosti.</dc:subject><dc:description>Središče diplomskega dela predstavlja kazenskopravno dogmatično najbolj kompleksna oblika izvršitvenega ravnanja: neprava opustitev. Ta vrsta izvršitve je v Sloveniji primerjalnopravno relativno slabo teoretično obdelana. Zaradi obsežnega področja obravnave je diplomsko delo osredotočeno zgolj na t. i. ingerenčno odgovornost, ki sodi v skupino – izhajajoč iz sodobnega teoretičnega pristopa – nadzorstvenih garantnih dolžnosti.
Ker je institut ingerenčne garantne dolžnosti razvila nemška kazenskopravna teorija (na katero je slovensko kazensko pravo tesno naslonjeno), predstavljajo glavno oporo obravnavi ingerenčne odgovornosti dognanja nemških avtorjev, ki so ingerenco dodobra razdelali, še posebej v primerjavi s slovensko teorijo splošnega dela kazenskega prava. Uporabljena je torej predvsem primerjalnopravna metoda.
Začenši s splošno razmejitvijo med storitvijo in opustitvijo ter pravo in nepravo opustitvijo, ki ji sledi kritičen pogled na normativno ureditev neprave opustitve v splošnem delu Kazenskega zakonika, se preide do osrednjega dela, ki ga predstavlja ingerenčna odgovornost. Diplomsko delo se tako dotakne objektivne pripisljivosti in zahtevane kvalitete predhodnega ravnanja. Temu sledi – upoštevajoč s predhodnim ravnanjem ustvarjen vir nevarnosti – pregled različnih situacij neobstoja in obstoja garantne dolžnosti ter vprašanje garantne dolžnosti v primeru naklepnega ravnanja, kjer je želeno posledico še mogoče preprečiti. V nadaljevanju pa se zagovarja ustrezno kazenskopravno prepoznavo prekomernega točenja alkoholnih pijač kot predhodnega ravnanja, s katerim se ustvari vir nevarnosti. V sklepu pa je podana ugotovitev, da imamo s pomočjo dognanj nemške kazenskopravne teorije ingerenco zelo nadrobno razdelano, neobičajno majhna pa se zdi aktivnost s strani sodne prakse pri uporabi tega kazenskopravnega instituta.
Zaenkrat pri nas ni moč najti strokovne publikacije s podobno vsebino.      </dc:description><dc:publisher>[L. Tomazin]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-09-02 15:13:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>45738</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.346(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4797739</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:WL7ACI41</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
