PRIKRITI PREISKOVALNI UKREPI V REPUBLIKI SLOVENIJI IN TUJINIOstroško, Rebeka (Avtor) Dežman, Zlatan (Mentor) organizirani kriminalprikriti preiskovalni ukrepičlovekove pravice in temeljne svoboščineVse od svojega nastanka se svetovne države soočajo s kriminalom, v sodobnem času pa smo priča vse večjemu porastu in razvoju novih ter hujših oblik kriminala, v prvi vrsti organiziranega kriminala. Države se z namenom odkrivanja in preiskovanja različnih kaznivih dejanj in njihovih storilcev poslužujejo številnih metod in sredstev, ki pa so se v boju zoper organizirani kriminal, izkazale za neprimerne in nezadostne in tako ne dajejo željenih rezultatov. Zato so zakonodajalci držav, z namenom uspešnejšega boja zoper kriminaliteto in v povezavi s tem za zašito svojih državljanov, drugih oseb in njihovih pravic, predvsem pa za zagotovitev demokratične in pravne države, uzakonili številne nove metode in sredstva, ki so usmerjena v preprečevanje in zatiranje kriminala in so organom pregona v pomoč pri odkrivanju in preiskovanju težjih kaznivih dejanj in njihovih storilcev ter predstavljajo podlago za zbiranje dokaznega gradiva, pomembnega za sam kazenski postopek. Te nove metode imenujemo prikriti preiskovalni ukrepi, ki jih lahko opredelimo kot posebna sredstva, ki so na voljo organom pregona, v okviru njihovega boja zoper težja kazniva dejanja posameznikov in organiziranih skupin, zlasti zoper kazniva dejanja organizirane kriminalitete. Vendar pri izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov nujno prihaja do poseganja v ustavno zajamčene in varovane pravice in temeljne svoboščine, še posebej v pravico do zasebnosti. Ker pa so s kaznivimi dejanji posameznikov in organiziranih združb, oškodovani drugi subjekti, države dopuščajo uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov in posledično poseganje v pravice osumljencev, vendar le v zakonsko dovoljenem obsegu, saj s tem zagotovi in varuje pravice samih oškodovancev. Prav tako pa je izvajanje teh ukrepov in s tem poseganje v pravice posameznika nujno za samo dejansko zagotovitev in varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato je ena izmed bistvenih nalog države, natančneje zakonodajalca, zagotoviti zakonsko ureditev teh ukrepov in vpeljati učinkovite mehanizme nadzora nad njihovim izvajanjem. Določiti mora pravne dopustne okvirje nadzorovanega poseganja v človekove pravice in svoboščine s strani državnih organov. S tem zakonodajalec prepreči samovoljno uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov z namenom varstva državnih koristi, s tem pa posledično tudi nepotrebno in brezpredmetno poseganje in celo zatiranje pravic in svoboščin posameznikov. Tako v Republiki Sloveniji kot tudi v Združenih državah Amerike in Republiki Hrvaški, so bili prikriti preiskovalni ukrepi, skozi celoten svoj razvoj podvrženi nenehnemu spreminjanju, prehajanju in usklajevanju. Razloge za to gre iskati v številnih ustavnih in zakonskih spremembah ter v različnih sodnih odločitvah. To področje je bilo v Republiki Sloveniji že od vsega začetka urejeno s številnimi predpisi, v zadnjih letih pa smo priča prizadevanju zakonodajalca po čim enotnejši in preglednejši zakonski ureditvi tega področja. Lahko rečemo, da so se tudi v Republiki Sloveniji na tem področju že zgodili premiki k enotni zakonski ureditvi prikritih preiskovalnih ukrepov, s čimer je (in zagotovo še bo) zakonodajalec doprinesel k še večji preglednosti le-teh. [R. Ostroško]20142014-09-22 17:09:22Diplomsko delo/naloga46320UDK: 343.1(043.2)COBISS_ID: 4805675NUK URN: URN:SI:UM:DK:WDI00SHEsl