RECESIJA V SLOVENIJI IN EU-ANALIZA FINANČNO GOSPODARSKE KRIZE NA PRIMERU PODJETJA POŠTA SLOVENIJE D.O.O.Macarol, Leon (Avtor) Kračun, Davorin (Mentor) recesijafinančna krizaglobalizacijaliberalizacijapoštne storitveZDAEvropska unijaSlovenijaV tem magistrskem delu se ukvarjamo s preučevanjem zadnje velike globalne recesije, najhujše po veliki depresiji iz 30-ih let prejšnjega stoletja. Ukvarjamo se z vzroki, ki so leta 2007 pripeljali do izbruha finančne krize v ZDA, ki se je ob globalni prepletenosti finančnega in gospodarskega sveta v dveh letih razširila najprej večinoma na razviti svet, kasneje pa, ko je zajela tudi realni sektor, pa je ves svet potisnila v hudo gospodarsko recesijo. Države EU in Slovenija se z različnimi ukrepi borijo proti škodljivim vplivom recesije, vendar pa so strukturna makroekonomska neravnovesja, ki so se pojavila že pred krizo in se niso ustrezno odpravljala, v času recesije postala še bolj problematična ter so še okrepila negativen vpliv recesije na domača gospodarstva. Recesija v EU je prizadela praktično vse gospodarske panoge, vključno s panogo poštnih in logističnih storitev. Kljub temu pa je večina nacionalnih poštnih operaterjev v EU v recesijo vstopila relativno dobro pripravljena in kriza v tej panogi ni naredila takšne škode kot v nekaterih drugih. Ta podjetja so bila že vrsto let pred krizo soočena s stalnim upadanjem poštnih storitev, poleg tega so se tudi pripravljala na liberalizacijo trga poštnih storitev v EU, zaradi česar so morala neprestano vlagati v razvoj in nove tehnologije, zmanjševati stroške, iskati priložnosti na tujih trgih, uvajati nove storitve in podobno. Podobno kot nacionalni poštni operaterji v EU, je tudi Pošta Slovenije v krizo vstopila relativno dobro pripravljena. Iz poslovanja tudi v času recesije ustvarja dobiček ter izvaja druge aktivnosti za izboljšanje poslovanja in položaja na trgu. Vendar pa je morala po nalogu lastnika (države) pomagati krpati bančno luknjo v Poštni banki Slovenije in v Novi kreditni banki Maribor, kar sicer ni bila praksa drugje v EU, zaradi česar bo v prihodnosti ostalo manj sredstev za vlaganja in razvoj. [L. Macarol]20142014-10-24 17:23:25Magistrsko delo/naloga46706UDK: 338.1COBISS_ID: 11856924NUK URN: URN:SI:UM:DK:6TSNWU4Ssl