Vstavitev pedikularnih vijakov v ledveno in križnično hrbtenico z uporabo večnivojske vodilne šablone izdelane z metodo hitre izdelave prototipovMerc, Matjaž (Avtor) Vogrin, Matjaž (Mentor) Drstvenšek, Igor (Komentor) Prebojpoškodbaprostoročna tehnikaRTG-nadzornavigacijaodmikodklonselektivno lasersko sintranjeUvod. Vstavitev pedikularnih vijakov s prostoročno tehniko je povezana z zapleti zaradi nepravilne postavitve vijaka, predvsem s poškodbo in prebojem pedikla. To tveganje je mogoče delno zmanjšati z uporabo diaskopije. Natančnost vstavitve vijakov poveča navigacija, katere glavne pomanjkljivosti so visoka cena, daljši čas operativnega posega in večje tveganje za okužbo med posegom. Alternativo, ki bi lahko odpravila večino navedenih pomanjkljivosti, predstavlja metoda hitre izdelave prototipov, s katero je mogoče izdelati posamezniku prilagojene vodilne šablone, ki omogočajo optimalno postavitev vijakov. Od leta 1998 je bilo izvedenih nekaj raziskav, v katerih so z uporabo vodilnih šablon predvsem na kadavrih in tudi klinično relativno uspešno vstavljali pedikularne vijake. Najnatančnejšo vstavitev vijakov so zagotavljale šablone, ki so se kot odlitek prilegale dorzalnim delom hrbtenice in so omogočale vstavljanje le enega vijaka hkrati. Ob tem je bila za natančno namestitev šablone potrebna obsežna preparacija mehkih tkiv. Pri nas smo izvedli klinično raziskavo, v okviru katere smo izdelali šablone, ki ne zahtevajo obsežne preparacije mehkih tkiv in omogočajo hkratno vstavljanje vijakov na več nivojih. Metodo smo primerjali s prostoročno tehniko pod RTG-nadzorom. V raziskavo smo prvič vključili tudi križnično hrbtenico. Namen. Razvoj večnivojske vodilne šablone za vstavitev pedikularnih vijakov v ledveno in križnično hrbtenico, ki bo omogočala optimalno postavitev pedikularnih vijakov in bo natančnejša od prostoročne tehnike pod RTG-nadzorom. Preiskovanci in metode. V prospektivni klinični raziskavi primerov s kontrolami smo analizirali 24 preiskovancev, predvidenih za zatrditev dveh ali več vretenc na ledvenem in prvem križničnem nivoju. V vsaki skupini smo vstavili 72 vijakov. Pri 11 osebah smo uporabili 17 večnivojskih šablon. Izdelali smo jih individualno na podlagi predoperativnih CT-posnetkov s postopkom selektivnega laserskega sintranja, tako da so natančno nasedale na fasetne sklepe. Šablono so sestavljali kanali, ki so pod optimalnim kotom usmerjali pedikularni vijak natančno skozi središče pedikla. V skupino, predvideno za vstavitev pedikularnih vijakov s prostoročno tehniko pod RTG-nadzorom, smo vključili 13 oseb. Operativni poseg smo v obeh skupinah izvedli v enakih pogojih, merili smo celotni čas posega in čas trajanja efektivnega RTG-sevanja. Po operativnem posegu smo posneli CT, na podlagi katerega smo opravili meritve in statistično analizo prebojev pediklov ter teles vretenc za obe skupini. Po istem principu smo analizirali relativni odmik in odmik ter odklon vijakov od optimalnega položaja. Ocenili smo natančnost postopka izdelave in uporabe šablone. Za obe skupini smo primerjali čas trajanja efektivnega RTG-sevanja in čas celotnega operativnega posega. Rezultati. Skupna pojavnost preboja pediklov in vretenc je bila pri uporabi vodilne šablone (6/72) statistično značilno nižja (p < 0.001) kot pri kontroli (29/72). Relativni odmik (p = 0.033), sredinski odklon (p = 0.003) in trajanje efektivnega sevanja na posamezen vijak (p = 0.02) so bili značilno manjši pri skupini z uporabo šablon. Pri transverzalnem odmiku in odklonu ter sredinskem odmiku nismo izmerili statistično značilnih razlik med obema skupinama. Prav tako ni bilo značilnih razlik pri izbiri dolžine vijakov in pri trajanju operativnega posega na nivo. Za nivo S1 smo ugotovili statistično značilno razliko v skupnem številu prebojev pedikla in vretenca (šablona: 1/10, kontrola: 10/16, p = 0.014). Značilnih razlik ni bilo pri izoliranem številu prebojev pedikla, v sredinskem odmiku, transverzalnem odmiku in odklonu, relativnem odmiku ter razliki v dolžini vijakov. Pri uporabi šablone za nivo S1 smo ugotovili značilno manj sredinskega odklona (p = 0.003) in števila prebojev vretenca (p = 0.037). 19 od 72 (26 %) vijakov v celotni skupini z uporabo vodilnih šablon je bilo napačno postavljenih; za nivo S1 je bilo takih vijakov 8 od 10 (80 %). Zaključki. Upora20142014-10-24 19:28:52Doktorska disertacija46707COBISS_ID: 276323072NUK URN: URN:SI:UM:DK:SULQ1NV0sl