<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Svetlobno onesnaženje okolja na Tenerifih : diplomsko delo</dc:title><dc:creator>Premoša,	Tanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žiberna,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>svetlobno onesnaženje</dc:subject><dc:subject>sij neba</dc:subject><dc:subject>varstvo okolja</dc:subject><dc:subject>umetna svetloba</dc:subject><dc:subject>ekološke svetilke</dc:subject><dc:subject>temno nebo</dc:subject><dc:subject>Tenerife</dc:subject><dc:description>Popolna tema nam daje občutek utesnjenosti, zato potrebujemo umetno svetlobo. Z razsipnim 
ravnanjem z razsvetljavo pa smo presegli meje njene koristne uporabe, poleg tega pa pokrajini 
jemljemo njeno identiteto. Svetlobno onesnaževanje poveča naravno osvetljenost okolja in je 
vidno kot žarjenje neba v smeri svetlobnih virov. Kljub opozorilom okoljevarstvenikov so 
povečini ljudje brezbrižni, ko slišijo za termin svetlobno onesnaženje, predvsem ko je govor o 
škodljivem vplivu umetne svetlobe na nočna astronomska opazovanja, na poseganje v 
bioritem flore in favne, na povečane izpuste toplogrednih plinov, ki povečujejo efekt 
toplogrednih plinov ter na spreminjanje kulturne pokrajine, toda samo dokler ne slišijo 
posledic, ki se navezujejo na vsakega posameznika: kako po nepotrebnem plačujemo veliko 
višje položnice za potrošnjo elektrike, kot bi lahko; kako umetna svetloba vpliva na naše 
zdravje, da lahko povzroči nastanek raka; kako je na cestišču zaradi nepravilne razsvetljave 
povečano bleščanje, ki moti naš vid, ter ne nazadnje, kako so naši otroci morda že generacija, 
ki ne bo mogla več uživati v pristnem nočnem nebu. Ko začnemo o problemu širše 
razmišljati, se zavemo resnosti le-tega. S kakovostno javno razsvetljavo in racionalno 
postavitvijo lahko dosežemo neverjetne rezultate. Nezasenčene in delno zasenčene svetilke je 
treba odpisati in jih zamenjati z ekološkimi, pravilno montiranimi. Take svetijo na mesto, kjer 
svetlobo potrebujemo, ne pa v atmosfero, kjer je nekoristna. Ponekod se lahko razsvetljava v 
drugi polovici noči ugasne, saj je takrat večina ljudi neaktivnih. S pravilnimi ukrepi bi 
pripomogli k manjši degradaciji okolja, v katerem živimo. 
Proučevanje svetlobne onesnaženosti je podprto z obsežnim terenskim delom na enem izmed 
kanarskih otokov – na Tenerifu. Delo zajema zbiranje gradiva v obdobju trimesečnega bivanja 
na otoku z meritvami in zajemanjem fotografij sija neba ter viri osvetljevanja, kot primeri 
slabe prakse.             </dc:description><dc:publisher>[T. Premoša]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-11-05 08:45:20</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>46774</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 504.5:628.9(649.11)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 20888584</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:OZGHP1IE</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
