<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>OPTIMIRANJE IN KINETIČNE ŠTUDIJE ENCIMSKO KATALIZIRANE HIDROLIZE LAKTOZE</dc:title><dc:creator>Čokl,	Gregor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Goršek,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pečar,	Darja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>hidroliza</dc:subject><dc:subject>silikagel</dc:subject><dc:subject>laktoza</dc:subject><dc:subject>beta-galaktozidaza</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bila raziskava procesa imobilizacije encima galaktozidaze na 
trdi nosilec, ki je bil v našem primeru silikagel. Študija je bila usmerjena predvsem na 
presnovo mlečnega sladkorja-laktoze ter vzporedno še na kvantitativno analizo vsebnosti 
prostih encimov v raztopini, s čimer se je določala stopnja imobilizacije encima. 
Delo je potekalo v dveh fazah, od katerih je bila prva  proces imobilizacije encima in druga 
reakcija tako pripravljenega nosilca z laktozno puferno raztopino. Pred samim procesom 
imobilizacije je bilo potrebno pripraviti ustrezni pufer. Izbrali smo fosfatni pufer 
(K2HPO4/KH2PO4) z različnimi koncentracijami in pH, ki smo mu dodali določeno količino 
laktoze. 
Med  procesom imobilizacije je bilo najprej pomembno čiščenje silikagela ter šele nato 
nanos APTES-a, glutaraldehida in encima. 
Reakcija je potekala v čaši (šaržni  proces) pri konstantni temperaturi (40 oC) v dveh 
zaporednih serijah po 2 uri. Vzorce smo odvzemali na vsakih 15 minut, ki smo jih kuhali, 
da smo denaturirali encim. Vzorce za določitev prostih proteinov smo  jemali le na koncu 
vsake serije. 
Po reakciji je sledila analiza vzorcev s spektometrom. Določili smo absorbanco, iz katere 
smo s pomočjo predhodno narejene umeritvene krivulje, tako za proteinske kot glukozne 
teste, izračunali ustrezne koncentracije. 
Iz rezultatov je razvidno, da je maksimalna presnova pri pH = 7,0, kar je v skladu z 
objavljenimi študijami. Proteinski testi pa so pokazali nižjo vsebnost encima v raztopini pri 
nižjem pH, kar se prav tako sklada z literaturnimi podatki.</dc:description><dc:publisher>[G. Čokl]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-11-07 11:18:42</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>46788</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 66.094.941:661.183.7:637.345(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 18402582</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:DSX5CXXN</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
