<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv različne obdelave težkih tal na sproščanje CO2 iz tal v letu 2011</dc:title><dc:creator>Kolenc,	Helena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stajnko,	Denis	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>težka tla</dc:subject><dc:subject>obdelava tal</dc:subject><dc:subject>sproščanje CO2 iz tal</dc:subject><dc:description>Leta 2011 je bil izveden poljski poskus na parceli "Center", v bližini Zgornje Kungote. S pomočjo merilnega sistema LCpro+ smo ugotavljali sproščanje CO2 iz težkih tal, posejanih s koruzo, med različnimi načini obdelave tal (konvencionalna obdelava, konzervirajoča obdelava in direktna setev). Namen raziskave je ugotoviti, kateri načini obdelave tal povzročajo največje sproščanje CO2 iz tal in kako je sproščanje CO2 iz tal odvisno od mesečnih temperatur in povprečnih padavin. Na podlagi rezultatov, ki smo jih pridobili, smo ugotovili, da se je največ CO2 sprostilo pri konvencionalni obdelavi, manj pri konzervirajoči obdelavi in najmanj pri direktni setvi, saj je bila povprečna letna količina sproščenega CO2 iz tal pri konvencionalni 6,31 µmol/m2 s, pri konzervirajoči 5,36 µmol/m2 s in pri direktni setvi 4,06 µmol/m2 s. Lahko rečemo, da je s stališča izpustov CO2 iz tal direktna setev najprimernejši način obdelave težkih tal, ne glede na izmerjeno količino padavin in povprečnih temperatur. Obenem se pri tem načinu obdelave tal prihrani čas za opravljanje dela in hkrati zmanjša porabljena energija.</dc:description><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-11-26 16:50:26</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>46927</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:U4RMZLMT</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
