<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>UVAJANJE NETRANSGENE SOJE V SLOVENSKO PRIDELAVO</dc:title><dc:creator>Fišer,	Jasna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bavec,	Franc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>soja</dc:subject><dc:subject>uvajanje</dc:subject><dc:subject>pridelava</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>gensko spremenjene rastline.</dc:subject><dc:description>Pomanjkanje pridelave soje v Evropi in s tem povezan podpis Deklaracije o pridelavi soje brez gensko spremenjenih organizmov v Sloveniji sta razloga za proučevanje vedenja o tej poljščini. Izvedli smo anketo, ki je bila izvedena med kmeti v Podravju, ki obdelujejo več kot 30 hektarjev njiv. Vsebovala je 11 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. S pomočjo ankete smo spoznali, da je uporaba soje v prehrani živali v Podravju razširjena, saj jo v prehrano živali vključuje kar 77 % kmetovalcev, najpogosteje v obliki uvoženih sojinih tropin ter kot dodatek v krmnih mešanicah. Vključevanje soje v kolobar med kmetovalci še ni razširjeno, na kar vplivajo male obdelovalne površine, preteklo cenovno razmerje za beljakovinsko krmo, nepoznavanje sortimentov ter tehnike pridelave. Velik problem se kaže v neozaveščenosti o novostih, saj je bilo le 37 % anketirancev seznanjenih s podpisom Deklaracije o pridelavi netransgene soje. Kljub temu pa bi 73 % anketiranih dalo prednost gensko nespremenjeni soji in kar  90 % anketirancev bi sejalo gensko nespremenjeno seme.  Na podlagi tega lahko sklepamo, da so slovenski kmetje v Podravju zainteresirani za pridelavo netransgene soje, vendar jim manjka večja ozaveščenost ter spodbuda s strani države.</dc:description><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-12-08 16:42:53</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>47007</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:CRX8VOCH</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
