<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>ANALIZA PRENOSLJIVOSTI NEMŠKEGA MODELA SLABE BANKE V SLOVENIJO</dc:title><dc:creator>Hočevar,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Markovič Hribernik,	Tanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>bančni sistem</dc:subject><dc:subject>načini reševanja bančnega sistema</dc:subject><dc:subject>slaba banka</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga obravnava področje bančništva oziroma reševanje bančnega sistema z različnimi pristopi s poudarkom na reševanju bančnega sistema s slabo banko. Mnogo svetovnih bančnih sistemov se je po eskalaciji finančne krize znašlo v težavah. Praksa je pokazala, da so zaradi visoke povezanosti bančnega sistema z gospodarstvom in obratno novonastale zaostrene razmere zahtevale ukrepanje držav. Države so se odzvale z različnimi ukrepi opisanimi v drugem delu in tudi kombinacijo ukrepov, med katerimi se je ustanovitev slabe banke in prenos slabih sredstev, v več primerih izkazala za primerno. Predvideva se, da bodo banke očiščene slabih terjatev na ta način revitalizirane in pripravljene prispevati k izhodu iz krize. Dobri primeri iz prakse kažejo, da je bilo reševanje bančnega sistema pred zadnjo finančno krizo uspešno z implementiranjem slabe banke na Švedskem, v zadnjem kriznem obdobju pa v ZDA in Nemčiji. Podoben razvoj dogodkov se je odvijal tudi na Slovenskem, kjer je reševanje bančnega sistema s poroštvi/jamstvi, dokapitalizacijami, nadzorovanimi likvidacijami sicer zajezilo naglo slabšanje položaja bančnega sistema, vendar ga ni preprečilo in odpravilo. Skladno s to ugotovitvijo smo v nalogi v zadnjem delu podrobneje raziskali načine reševanja bančnega sistema s slabo banko. Za najbolj primernega za primerjavo smo ocenili nemški model slabe banke, saj gre pri njem za novejši model, katerega portfelj je tako kot pri slovenskem modelu manj homogen v primerjavi z ostalimi navedenimi modeli. Opravili smo poglobljeno raziskavo prenosljivosti nemškega modela slabe banke na slovenskega z izvedbo primerjalne analize modelov, in sicer z vidika posameznih elementov nemške in slovenske slabe banke, njunih prednosti in pomanjkljivosti ter strukture njunih portfeljev.</dc:description><dc:publisher>[T. Hočevar]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-12-12 10:05:46</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>47048</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 336.71</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11940892</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:WEM3V0OW</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
