<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>DEJAVNIKI OBLIKOVANJA ORGANIZACIJSKE KLIME PRI PROSTOVOLJSTVU</dc:title><dc:creator>Štibilj,	Tadej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žnidaršič Mohorič,	Anja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Miglič,	Gozdana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>organizacijska klima</dc:subject><dc:subject>organizacijska kultura</dc:subject><dc:subject>prostovoljstvo</dc:subject><dc:subject>nepridobitne organizacije.</dc:subject><dc:description>Prostovoljstvo je v današnjih časih, ko na trgu dela vladajo zelo slabe razmere in ljudje z iskanjem zaposlitve bijejo pravi boj z mlini na veter, ena od idealnih rešitev za tiste, ki želijo koristno in kvalitetno preživljati svoj prosti čas. Največje potrebe po prostovoljnem udejstvovanju lahko najdemo v raznoraznih nepridobitnih organizacijah. V njih so prostovoljci tisti, ki ustvarjajo organizacijo, in vsak posameznik, ki se bo v njej počutil dobro, bo pri opravljanju svojih nalog lahko uspešen ter tako pripomogel na poti k zastavljenim ciljem organizacije. V diplomskem delu smo se zato osredotočili na prepoznavanje dejavnikov, ki najpomembneje vplivajo na oblikovanje organizacijske klime pri prostovoljstvu.  

V diplomski nalogi uvod zajema predstavitev problema, namen in cilje diplomskega dela, predpostavke in omejitve pri pisanju ter metode dela pri raziskovanju. V teoretičnem delu smo predstavili organizacijsko klimo, njeno zgodovino in dimenzije ter načine merjenja klime. Obrazložili smo tudi pojem organizacijske kulture in pojasnili glavne razlike med organizacijsko klimo in kulturo. Nadaljnje smo povzeli definicije o nepridobitnih organizacijah ter predstavili management, kulturo in dejavnosti le-teh. 

V empiričnem delu smo izvedli raziskavo o dejavnikih oblikovanja organizacijske klime med prostovoljci in zaposlenimi v Zavodu O, zavodu škofjeloške mladine, ki že več kot 15 let deluje kot nepridobitna organizacija na področju kulturnega, glasbenega in umetniškega delovanja. Zanimalo nas je, če imajo starejši prostovoljci boljše mnenje o medsebojnih odnosih v organizaciji kot mlajši prostovoljci ter če število let sodelovanja vpliva na temeljno poznavanje poslanstva, vizije in ciljev organizacije. Želeli smo ugotoviti tudi, če je v povprečju nezaposleni del prostovoljcev bolj motiviran in zavzet za delo kot zaposleni del ter če je mnenje moškega dela anketirancev glede notranjega komuniciranja in informiranja boljše od ženskega dela anketirancev. Anketni vprašalnik so sodelujoči dobili neposredno v roke, izpolnili pa so ga skoraj vsi, ki so tako ali drugače udeleženi v prostovoljnih aktivnostih Zavoda O ter seveda tudi vsi zaposleni v njem. Podatke smo nato analizirali s programom Microsoft Excel in jih obdelali s pomočjo statističnega programa SPSS 20.</dc:description><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-12-16 16:16:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>47082</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 7394835</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:DNGUPFPF</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
