<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>OSVEŠČENOST PREBIVALCEV O PREPREČEVANJU MOŽGANSKE KAPI</dc:title><dc:creator>Oset,	Kristjana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Strauss,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Nerat,	Jasmina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>KLJUČNE BESEDE: možganska kap</dc:subject><dc:subject>znaki</dc:subject><dc:subject>posledice</dc:subject><dc:subject>dejavniki tveganja</dc:subject><dc:subject>preprečevanje.</dc:subject><dc:description>Izhodišče: Ishemični cerebrovaskularni inzult ali možganska kap je posledica perfuzijskih motenj pri stenozantnih ali okluzivnih procesih na estrakranialnem in itrakranialnem  možganskem ožilju. Vzroki možganske kapi so: zvišan krvni tlak, kajenje, sladkorna bolezen, zvišane krvne maščobe, čezmerno uživanje alkohola, dednost in staranje. K preprečevanju možganske kapi spadata predvsem zdrav način prehranjevanja in redna telesna dejavnost, pa tudi ozaveščanje prebivalstva o vzrokih in posledicah možganske kapi.
Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali so ljudje ozaveščeni o možganski kapi, rizičnih dejavnikih, ki vplivajo na nastanek možganske kapi in njenem preprečevanju. 
Metodologija: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Uporabili smo strokovno literaturo, ki obravnava možgansko kap. Pridobljene podatke smo sistematično pregledali in kritično analizirali. V  raziskovalnem delu diplomskega dela smo kot raziskovalni instrument uporabili anketni vprašalnik, ki je obsegal 11 vprašanj zaprtega tipa in dve vprašanji odprtega tipa. Pridobljene rezultate smo prikazali opisno in grafično s strukturnimi krogi, stolpi in v tabelah. 
Rezultati: Rezultati so pokazali, da so anketiranci kar dobro seznanjeni s pojmom »možganska kap« in da dobro poznajo nekatere dejavnike, ki jo povzročajo, z nekaterimi pa so slabše seznanjeni. Tudi s simptomi možganske kapi in njenimi posledicami so anketiranci kar dobro seznanjeni, vendar pa se je kljub temu ne bojijo. Ugotovili smo tudi, da so se o možganski kapi anketiranci največkrat poučili kar sami preko različnih medijev, zdravstveni delavci pa so jih o tem seznanili redkeje. 
Sklep: Ker več kot polovica anketiranih oseb z ozaveščanjem o možganski kapi ni zadovoljnih, prav tako ne poznajo vseh vzrokov in načinov preprečevanja možganske kapi, menimo, da bi moralo zdravstveno osebje o tem ponujati več informacij z izobraževanjem na nevroloških oddelkih ter literature v obliki brošur, ki bi jih pošiljali tudi na dom. Izvajali bi tudi delavnice za svojce in paciente na temo preprečevanja možganske kapi na nevroloških oddelkih in v zdravstvenih domovih.</dc:description><dc:publisher>[K. Oset]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-12-24 10:21:49</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>47137</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.831(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2069412</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:NVQAZZ1C</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
