<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>VPLIV KULTURNIH IN DRUŽBENIH NORM NA RAZVOJ PODJETNIŠTVA V NACIONALNEM GOSPODARSTVU</dc:title><dc:creator>Razbornik,	Tanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Širec,	Karin	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočan,	Vojko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Podjetništvo</dc:subject><dc:subject>kultura</dc:subject><dc:subject>nacionalna kultura</dc:subject><dc:subject>kulturne in družbene norme</dc:subject><dc:subject>podjetniška aktivnost</dc:subject><dc:subject>kulturna podpora.</dc:subject><dc:description>V globalnem podjetništvu prihaja tako do gospodarskih kot do kulturnih razlik. V obdobju pospešene globalizacije ter hitre internacionalizacije podjetij se ekonomske ovire zmanjšujejo, kulturne ovire pa vse bolj povečujejo, kar predstavlja nov izziv in priložnost za organizacije (House 2004, str. 5). Po Hofstedu (The Hofstede Centre 2014) je kultura kolektivno programiranje uma, ki razlikuje člane ene skupine od drugih. Podjetništvo pa je večplasten proces, ki bistveno vpliva na gospodarski razvoj vsake države in je odvisen od podjetnika in okolja, v katerem le-ta deluje.
V magistrski nalogi smo v teoretičnem delu opredelili pojem podjetništva in podjetnika ter v obdobju od 2010 do 2012 tabelarično prikazali stanje podjetništva v Sloveniji. Nato smo opredelili nacionalno kulturo in dimenzije nacionalne kulture po Hofstedu. Grafično smo prikazali tudi primerjavo nacionalnih dimenzij med Slovenijo in analizirano skupino držav iz inovacijskega gospodarstva (Belgijo, Dansko, Finsko, Francijo, Irsko, Nemčijo, Nizozemsko, Norveško, Portugalsko, Švedsko in Švico).
V empiričnem delu smo na podlagi GEM (Global Entrepreneurship Monitor) in GEM NES raziskave skušali odgovoriti na osrednje raziskovalno vprašanje, ki se glasi: Kulturne in družbene norme v Sloveniji se bistveno razlikujejo od povprečja proučevanih držav v skupini inovacijskih gospodarstev. To smo skušali dokazati tako, da smo analizirali dojemanje kulturne podpore, samozaupanja in družbeni status podjetnika v Sloveniji in izbranih državah. Na koncu smo prikazali stanje kulturnih in družbenih norm kot enega izmed okvirnih pogojev za podjetništvo tako v Sloveniji kot tudi v ostalih enajstih državah.
Ugotovili smo, da se Slovenija iz podjetniškega in kulturnega vidika najbolj razlikuje od Nizozemske. Za konec lahko dodamo, da se v Sloveniji še vedno ohranjajo pri življenju kulturne in družbene norme propadlega komunizma, ki so v nasprotju z družbenimi in kulturnimi normami klasičnega kapitalizma – individualizmom, samopobudo in prevzemanjem podjetniškega tveganja in tako zavirajo nastanek in razvoj podjetnikov (Kovač 2009).</dc:description><dc:publisher>[T. Razbornik]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-02-12 18:21:33</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>47382</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 005.4</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11987228</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:6WCJWE5A</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
