<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>GERMANIZMI V LJUTOMERU IN OKOLICI</dc:title><dc:creator>Kurbos,	Erik	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lipavic Oštir,	Alja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Germanizmi</dc:subject><dc:subject>Ljutomer in okolica</dc:subject><dc:subject>prleško narečjeGermanizmi</dc:subject><dc:subject>Ljutomer in okolica</dc:subject><dc:subject>prleško narečje</dc:subject><dc:description>Germanizmi so besede, ki so bile izposojene iz nemškega jezika in jih najdemo v mnogih jezikih. Eden od teh jezikov je tudi slovenski jezik, v katerem sta zgodovinski splet okoliščin ter geografska lega pustila sledi nemškega vpliva tako na kulturo kot tudi na jezik. Ta jezikovni vpliv pa je še posebej viden v vsakdanjem govoru Slovencev, to je pri narečju.

Medtem ko je Prekmurje spadalo pod madžarski del Avstro-Ogrske monarhije, je Prlekija spadala pod avstrijski del dualistične države in tako doživela še večji vpliv na jezikovno podobo prleškega narečja, v katerem so danes germanizmi trdno zakoreninjeni. 

V diplomskem delu sem se osredotočil na germanizme v Ljutomeru in okolici. V teoretičnem delu sem razložil jezikovni pojav germanizem, razvoj slovenskih narečij ter opisal jezikovne značilnosti prleškega narečja. 

V empiričnem delu sem določil cilje raziskave, predpostavke, razložil posamezne germanizme ter analiziral rezultate, ki sem jih dobil s pomočjo anketnega vprašalnika. Ankete sem razdelil med 99 ljudi. Anketiranci so bili iz Ljutomera in okoliških krajev. Navesti so morali spol, starost, kraj, v katerem so bivali večino svojega življenja, kako so pridobili znanje nemškega jezika ter označiti, ali germanizem poznajo in ali ga tudi uporabljajo.Germanizmi so besede, ki so bile izposojene iz nemškega jezika in jih najdemo v mnogih jezikih. Eden od teh jezikov je tudi slovenski jezik, v katerem sta zgodovinski splet okoliščin ter geografska lega pustila sledi nemškega vpliva tako na kulturo kot tudi na jezik. Ta jezikovni vpliv pa je še posebej viden v vsakdanjem govoru Slovencev, to je pri narečju.

Medtem ko je Prekmurje spadalo pod madžarski del Avstro-Ogrske monarhije, je Prlekija spadala pod avstrijski del dualistične države in tako doživela še večji vpliv na jezikovno podobo prleškega narečja, v katerem so danes germanizmi trdno zakoreninjeni. 

V diplomskem delu sem se osredotočil na germanizme v Ljutomeru in okolici. V teoretičnem delu sem razložil jezikovni pojav germanizem, razvoj slovenskih narečij ter opisal jezikovne značilnosti prleškega narečja. 

V empiričnem delu sem določil cilje raziskave, predpostavke, razložil posamezne germanizme ter analiziral rezultate, ki sem jih dobil s pomočjo anketnega vprašalnika. Ankete sem razdelil med 99 ljudi. Anketiranci so bili iz Ljutomera in okoliških krajev. Navesti so morali spol, starost, kraj, v katerem so bivali večino svojega življenja, kako so pridobili znanje nemškega jezika ter označiti, ali germanizem poznajo in ali ga tudi uporabljajo.</dc:description><dc:publisher>[E. Kurbos]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-02-13 12:35:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>47389</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 81ʼ282(497.4Ljutomer)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 21224968</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:XZ4CLTI0</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
