<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>UVEDBA SISTEMA ZA NADZOR IKT</dc:title><dc:creator>Štrekelj,	Aleš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Leskovar,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nadzorni sistem</dc:subject><dc:subject>nadzor IKT</dc:subject><dc:subject>Check_MK</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je predstavljena uvedba sistema za nadzor informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju: IKT) na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Med več možnimi rešitvami je bil izbran Check_MK. Kriteriji izbire so bili prilagodljivost, enostavnost za uporabo, razširjenost, status razvoja rešitve, cena nakupa in cena prilagajanja. Glavne prednosti v primerjavi s podobnimi sistemi so prilagodljivost, enostavna implementacija in upravljanje prek grafičnega vmesnika, intenzivna skrb skupnosti za izpopolnjevanje programske rešitve in status odprtokodne rešitve. Najpomembnejše funkcije sistema za nadzor IKT Check_MK so: samodejno dodajanje testov za večino strojne in programske opreme, prilagodljiv grafični vmesnik za upravljanje in spremljanje IKT ter učinkovit sistem za pridobivanje podatkov o stanju IKT.

Uvajanje in testiranje sistema za nadzor IKT v konkretno organizacijo je potekalo med septembrom 2014 in decembrom 2014. Doslej izmerjeni učinki uvedbe so: a) 5.280 EUR posrednega prihranka na mesec zaradi preprečitve izpada podatkovne baze, b) 74 % prihranka časa za administratorje sistemov pri pregledovanju dnevniških datotek, c) 500 EUR posrednega prihranka na leto zaradi pravočasnega obveščanja o neodzivnosti strežnika MKGP_1.

Poleg izmerjenih učinkov pa dodano vrednost uvedbe sistema za nadzor IKT ustvarjajo vsaj še: a) lažje načrtovanje nakupov potrošnega materiala za mrežne tiskalnike in večfunkcijske naprave, b) beleženje in možnost prikaza obremenjenosti posamezne opreme v obliki grafov, kar je v pomoč pri načrtovanju potreb in tehničnih zahtev za nakup nove opreme, ki se jih zato lažje argumentira, c) merljivost skupnega časa dosegljivosti oziroma neodzivnosti posameznih sistemov in storitev in d) enoten sistem za nadzor IKT.

Uvedeni sistem za nadzor IKT je izpolnil tako pričakovanja skrbnikov IKT in storitev kot tudi uporabnikov.</dc:description><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-02-16 23:17:53</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>47405</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 7424787</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:ZUHU4GXF</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
