UKINITEV ZEMLJIŠKEGA DOLGAMiklič, Petra (Avtor) Vrenčur, Renato (Mentor) zemljiški dolgprednosti zemljiškega dolgazemljiški dolg kot obrambni mehanizemzlorabe zemljiškega dolgamedijski nemirukinitev zemljiškega dolga.Stvarnopravni zakonik je 1.1.2003 po nemškem zgledu vnesel v slovenski pravni red novo obliko zavarovanja terjatev, kateri je pravna stroka zaradi številnih prednosti, kot sta neakcesornost in enostavna prenosljivost, napovedovala lep uspeh v praksi. Namen zemljiškega dolga je bil omogočanje hitrega, preprostega in učinkovitega stvarnopravnega zavarovanja. V nasprotju s pričakovanji pa zemljiški dolg ni bil dobro sprejet med uporabniki. Prvih osem let veljave zemljiškega dolga se je za njegovo uporabo odločilo le malo oseb, že leta 2012 pa ga je v zemljiško knjigo vpisalo skoraj toliko oseb kot v desetih letih veljavnosti zakona skupaj. Istočasno smo bili s strani organov pregona, pravnih strokovnjakov in novinarjev opozorjeni, da se je v zvezi z institutom zemljiškega dolga pojavljalo vedno več zlorab, kar je povzročalo med ljudmi veliko vznemirjanja. Zemljiški dolg naj bi se namreč začel množično uporabljati kot obrambni mehanizem pred odvzemom premoženja nezakonitega izvora na eni strani ter za preprečevanje poplačila terjatev upnikov in države na drugi strani. Tokrat je bila politika hitro odzivna na medijski nemir in ljudsko nezadovoljstvo in je zemljiški dolg, kljub nasprotovanju pravnih strokovnjakov, jeseni 2013 ukinila. Je bila ukinitev zemljiškega dolga res skrajno sredstvo za dosego določenega cilja? Podrobnejša analiza sledi v vsebinskem delu diplomskega dela.[P. Miklič]20152015-02-19 10:03:31Diplomsko delo47428UDK: 347.2(043.2)COBISS_ID: 4918059NUK URN: URN:SI:UM:DK:DWBAQJSZsl