PRAVNI REŽIM ANTARKTIKEProšek, Biserka (Avtor) Tratnik, Matjaž (Mentor) Antarktikares communisPogodba o Antarktikiobjektivni režimobveznosti erga omnesMadridski protokolinternacionalizacijaskupna dediščina človeštvaAntarktika je bila zadnje odkrito območje na Zemlji in zato predmet ozemeljskih zahtev. Zainteresirane države so po dvajsetih letih dogovarjanj in oblikovanj različnih predlogov za vzpostavitev pravnega statusa oziroma pravnega režima na Antarktiki leta 1959 sprejele Pogodbo o Antarktiki, ki nima statusa univerzalnega značaja kot pogodbe podobnih pravnih režimov npr. odprto morje in vesolje, zato predstavlja unikum pogodbene ureditve v mednarodnem pravu. V skrbi za ohranitev neokrnjenega antarktičnega okolja in v izogib plenjenju antarktičnih živih virov in rudnih bogastev, so pogodbi sledile konvencije, okoljski protokol, ukrepi in priporočila, ki predstavljajo celoten sistem Pogodbe o Antarktiki. Pravni režim Antarktike že več kot petdeset let predstavlja urejenost in zgledno sodelovanje med državami članicami pogodbe. Pogodba Antarktiko razglaša za področje v interesu vsega človeštva, ki ga je mogoče uporabljati le v miroljubne namene. Antarktika nima statusa internacionaliziranega območja saj ni upravljana oziroma vodena s strani enotnega organa. Vsa dosedanja prizadevanja mednarodne skupnosti za vzpostavitev skrbništva OZN, ali drugega skupnega organa, niso bila uspešna. Antarktika je zadnje območje planeta Zemlja z neokrnjeno naravo, izrednimi zalogami vode in pomembnimi naravnimi resursi, zato bi morala postati območje posebnega pomena za človeštvo s statusom skupne dediščine človeštva.[B. Prošek]20152015-02-19 13:53:40Diplomsko delo47432UDK: 341.236(043.2)COBISS_ID: 4895531NUK URN: URN:SI:UM:DK:KPSYAINUsl