Janez Pečar, slovenski kriminologMartinčič, Anja (Avtor) Meško, Gorazd (Mentor) kriminologijaJanez Pečardiplomske nalogeV Sloveniji je le malokdo toliko prispeval k napredku, razvoju in odmevnosti panoge kriminologije, kot je to značilno za pionirja na tem področju, dr. Janeza Pečarja. Ta je v svoji dolgoletni in plodni karieri objavil več knjig, publikacij, prispevkov in znanstvenih člankov s področja kriminologije, nadzorstva, njegovih mehanizmov, varnosti, policije, politizacije, viktimologije, odklonskosti, kriminalitete. Njegova dela so še dandanes temelj najrazličnejšim raziskavam in analizam, ki služijo nadaljnjim ugotovitvam in poizvedbam. Bil je med prvimi, ki je odkrito kritiziral državno varnost, organizacijo njenih nadzornih sistemov in državno kriminalno politiko oziroma pomanjkanje le-te. Hkrati je predlagal številne rešitve za izboljšanja in spremembe v nadzorstvu in varnostnem sistemu. Izmed vseh njegovih del sem za izčrpno analizo izbrala tista, ki so se osredotočila na temo nadzorstva. To so knjige Neformalno nadzorstvo: kriminološki in sociološki pogledi, Formalno nadzorstvo: kriminološki in kriminalnopolitični pogledi ter Institucionalizirano nedržavno nadzorstvo: kriminološki, kriminalnopolitični in sociološki pogledi, članki Nadzorovanje je najpomembnejša dejavnost, Zasebno nadzorstvo kot družbeno nadzorstvo, Nadzorstveni pogledi na notranjo varnost in demokracijo ter kot zadnji Varstvoslovje  nekaj dilem. V državi ločimo formalno, neformalno in institucionalizirano nedržavno nadzorstvo. Formalno nadzorstvo deluje v pristojnosti oblasti in upravlja formalne državne mehanizme kontrolizacije, kot sta policija in vojska. Od vseh nadzorstev je najbolj represivno, z njim se skuša doseči družbeni konformizem. Zaradi njegove pogoste neučinkovitosti oblast išče alternativne mehanizme za dosego družbene poslušnosti. Neformalno nadzorstvo na drugi strani tega spektra usmerja vedenje ljudi z manj invazivnimi dejavniki, kot so družina, šola, tradicije, religija in morala. Med ljudmi je bolj obče sprejeto. Tretja oblika kontrolizacije, ki deluje v državi, je institucionalizirano nedržavno nadzorstvo, ki je najblažja vrsta. Temelji na samozaščiti in samovarovanju javnosti, medsebojnem sodelovanju in komunikaciji ter miroljubnem reševanju problemov in obračanju k zasebnovarnostnim agencijam za ustrezno varnost, ki pa si jo lahko privoščijo le premožnejši posamezniki.A. Martinčič]20152015-03-01 19:38:08Diplomsko delo/naloga47501UDK: 343.9(043.2)COBISS_ID: 2969834NUK URN: URN:SI:UM:DK:GCDZ93XWsl