<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>STATE CAPTURE - KRITIČEN POGLED NA NOVO OBLIKO KORUPCIJE V TRANZITNIH DRŽAVAH</dc:title><dc:creator>Kovač,	Tamara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dežman,	Zlatan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>korupcija</dc:subject><dc:subject>state capture (oz. prevzem države)</dc:subject><dc:subject>administracija (oz. državna uprava)</dc:subject><dc:subject>tranzicija</dc:subject><dc:subject>politika</dc:subject><dc:subject>demokracija</dc:subject><dc:description>Ko slišimo za pojem korupcija, takoj pomislimo na zlorabo javne službe za doseganje lastnih koristi. Posamezniki in podjetja podkupujejo administrativne uslužbence, da le-ti uredijo zadeve, ki morajo biti rešene. Gre torej za izsiljevanje rent od gospodarskih udeležencev in posledično od ekonomije same izključno za zasebne koristi politikov in uradnikov. Tovrsten pristop k obravnavanju pojava je v zadnjih letih začrtal popolnoma novo smer analiziranja in merjenja korupcije. Korupcija se predstavi v popolnoma novi podobi, v kateri posamezniki, skupine oziroma podjetja vplivajo na formulacijo zakonov, ali celo spreobračajo že oblikovana pravila igre, da bi si s tem zagotovili pomembne ugodnosti. Korupcija je in vedno bo obstajala v svetu, edina razlika je v tem, da se z razvojem družb spreminja, prevzema bolj prefinjene oblike, zaradi katerih jo je težje odkrivati in preprečevati. Vse bolj razsežne in destruktivne posledice, ki jih ima korupcija na gospodarsko rast in družbeno stabilnost, nujno zahtevajo praktične strategije omejevanja korupcije. Problem korupcije se ne omejuje na določeno regijo, kajti z njenimi grožnjami se ubadajo tako razvite države kot tudi države v razvoju in tranzitne države. V postsocialističnih državah so sočasni procesi razvijanja tržne ekonomije, oblikovanja novih političnih in socialnih institucij ter prerazporejanje družbene lastnine ustvarili rodna tla za pojav korupcije. Zaradi kompleksnosti fenomena in predvsem zaradi vse večjega zavedanja, da vzroki za prevzem države presegajo golo neučinkovitost in šibkost državne uprave, je potrebno za razumevanje in odpravljanje state capture razsvetliti problem širših strukturalnih povezav, kot so interna organizacija političnega sistema, odnosi in zveze med ključnimi državnimi institucijami, interakcije med podjetji in državo ter povezave med državo in civilno družbo.</dc:description><dc:publisher>[T. Kovač]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-03-07 15:52:33</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>47546</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.3</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4863019</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:EMW8RB63</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
