<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izbor prehranjevalnega habitata in prehrana smrdokavre ( Upupa epops ) v mozaični kulturni krajini na Goričkem (SV Slovenija)</dc:title><dc:creator>Podletnik,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Denac,	Damijan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>smrdokavra</dc:subject><dc:subject>mozaična kulturna krajina</dc:subject><dc:subject>izbor prehranjevalnega habitata</dc:subject><dc:subject>domači okoliš</dc:subject><dc:subject>varstveni ukrepi</dc:subject><dc:description>Z namenom prepoznavanja vzrokov za velik upad številčnosti populacije smrdokavre na Goričkem smo v letih 2012 in 2013 izvedli prvo ekološko raziskavo o prehrani in izboru prehranjevalnih habitatov smrdokavre. Prehrano smrdokaver smo določili na podlagi posnetkov plena, s katerim so starši hranili mladiče (n = 2895). Bramorji so bili najbolj dominanten plen (35,4 % plena in 81,3 % biomase plena). Z ličinkami skarabejev, metuljev in dvokrilcev ter s poljskimi murni in pajki so se prehranjevale redkeje. Frekvenca hranjenja je bila največja v obeh obdobjih najbolj intenzivne rasti mladičev (starost mladičev med 7 in 20 dni). Za najpomembnejši prehranjevalni habitat smrdokaver so se izkazali košeni travniki in travnata dvorišča, v manjši meri pa so plen nabirale tudi na peščenih kolovozih in košenih robovih cest. Vsem habitatom je skupna nizka vegetacija s posameznimi zaplatami golih tal. Na teh odprtih habitatih, ki so življenjski prostor edafskih žuželk, smrdokavre lažje in bolj učinkovito lovijo. Velikost domačega okoliša smo ugotavljali z dvema metodama (MBG in MCP). Največja velikost domačega okoliša je bila 57,7, oziroma 42,9 ha, pri čemer odstotek prehranjevalnih habitatov v domačem okolišu ni presegal 18 %. Na podlagi rezultatov teh raziskav zaključujemo, da je za varstvo smrdokavre na Goričkem treba izvesti dva sklopa ukrepov: (1) najmanj ohraniti sedanji delež ekstenzivnih travnikov s postopnim povečanjem njihovega odstotka na 20 % rabe tal do leta 2020 in ohranjati tradicionalne elemente kulturne krajine (peščeni in travnati kolovozi, travnata dvorišča) ter (2) povečati število gnezditvenih mest z namestitvijo 200 gnezdilnic na območjih pomanjkanja naravnih dupel ob sočasnem spodbujanju sajenja visokodebelnih sadovnjakov.</dc:description><dc:publisher>[M. Podletnik]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-03-09 20:12:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>47559</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 598.278.5:591.5(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 21293832</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:7X1ZKDJT</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
